Včasih se zgodi,
da na obešalnik nataknem
obleko nedorečenega mnenja
in v omari priložnosti visim kot prepričanje,
ko pa ga oblečem ugotovim, da mi model ni všeč.
Nenehno se motim;
da bi spoznal in si priznal,
pa lahko preteče veliko življenj.
Šele ko zavestno vem,
da lahko le nenavezan zadržke opustim
sem do mnenj in oblek neškodljivo prizanesljiv.
Mandala: Srce v srcu srca src
Kako nam manjka te neškodljive prizanesljivosti. Hvala za prodorne misli.
OJ, lovrenka, ja, "neškodljiva prizanesljivost" je kronični primanjkljaj pri večini, a kdor jo prakticira veliko naredi. Hvala za izrečeno.
vedno sem
in bom
v svojem trendu
tudi če drugim "ta moja obleka"
ne gre prav ;)
Lp
Tanja
OJ, Tanja, me veseli, hvala.
ja, mnenja lahko postanejo celo masovne psihoze in takrat moraš tuliti z volkovi. veliko je v skupinskem nezavednem spominu, mitomanije in črednega gona.
mislim, da je celo spol, poleg tega, da je naravno dejstvo, goli predsodek.
človeka iščem...
od kod ta potreba po veri, tudi veri v atom. šele, ko se učim mnogih pogledov in perspektiv, dobivam neko popolnejšo sliko. nočem več toliko dokazovati sebe nasproti drugemu, temveč stvar samo. kaj sploh je to o čemer govorim.
pomembno temo si odprl.
lp, m
Ko sem ugotovil, da vse kar iščem tiči v meni, sem se dokaj umiril. Kolikor se spoznavam, toliko vem kaj je bog ali kakor že hočemo imenovati nekaj kar ne umevam, a vem da je. Tudi neodvisnost od katerekoli religiozne pripadnosti mi olajša delo, vse drugo pa raste in zori toliko kolikor sem zmožen vzdrževati pozornost...
Hvala za koment, miko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!