pesmi so bile poti
do vode
v času sanj
odvezal je žival
ob poti
jo naselil v zgodbe
človekov duh
v času pred časom
ko so ga sanjale stvari
razumel je to
sorodnost ljudstev
in lepote zvezd
in kar se je rojevalo
iz sebe
kot se svetloba
rojeva v očeh
človekov duh v času pred časom, ko so ga sanjale stvari
ČESTITAM, Miko,
zelo pomenljiv miselni preblisk,
ki nakazuje, kam se bi bilo potrebno vračati po odgovore na moderno
zbeganost duha, torej zlasti uma
ps: no, če ni potrebno, je pa pogrebno
Duh, ki se zrcali v očeh in njegova (dobra) dejanja navdušujejo bralca v tej tvoji pesmi ... čestitke,
lp, Ana
najlepša hvala, Ana,
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!