očala v predalu
že dolgo
niso občutila mojega dotika
s kislim koktejlom
v možganskem ovoju
ležim nepremično
gibanje
tam
nekje v redkih trenutkih mladosti
stene
v sobici edini sogovornik
sorodniki
le za pokrivanje stroškov v domu
Le kdaj se je okno zatemnilo?
Zavirimo li u sebe otkrit ćemo ipak da i nije sve tako crno kako nam se naoko čini, pa se radije predajmo onim pozitivnim stranama života koje sigurno prevladavaju, Stojane.
''... Gibanje
tam
nekje v redkih trenutkih mladosti...''
Lp, Katica
U pravu si Katice, a to je "slika" iz staračkog doma, gaje mnogi umiru sami.
Sve dobro, Stojan
Kratko in jedrnato - zapisano tako, kot marsikdaj vidimo prostovoljci društva hospic.
Ja, Nada, žalostno, poklon pa seveda vsem prostovoljcem, da vsaj malo polepšate trenutke potrebnim.
Lp, Stojan
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Čestitam, Stojane!
Lp, Katica
Hvala Ana, Katica.
Mirno noč,
Stojan
Ob pohvali tudi ena pripomba oz. popravek.
Pri
"stene
v sobici ednini sogovornik"
(edini sogovornik).
Lep pozdrav!
JUR
Hvala za budno oko, Jur, urejeno,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!