Stojim na obali
gladina morja
lenobno mrmra
Čutim odhajanje
ta občutek
me vsakič zaboli
nočem
da se poletje
poslovi
Z morja zapiha
prijeten veter
igra se
z razporkom
mojega krila
Obrišem solze
ne shranim
spominov
na školjke
Krog
neprestano
rotira
Poletna zgodba
se bo znova
vrnila
z njo maestral
pripihal bo
z morja
To je pesem večnega upanja! Lepo!!
Naj se ponavlja ponavlja ...
Vem
krmariš ostro na valove
dokler ti morje ne dopove
da si žaljiv
a dragocen
:-)
Lp, Stojan
Stojan, zanimiv zapis ..., krmarim nežno, z občutkom ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: damjana
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!