Prevod dela: Pity me not (Sonnet 29)
Avtor izvirnika: Edna St. Vincent Millay (1892 – 1950)
Ne ni mi žal – za svetle sončne žarke
Ob koncu dneva v noči so temine
Ne ni mi žal – lepote v lasti Parke
Ne cvetja rastja ki ob letu mine
Ne ni mi žal – za lune prazne mene
In ne – da zdaj oseka je – ne plima
In niti ne – ko krog želja se sklene
In ko ljubezen kaj početi nima
Že dolgo vem – ljubezen pač premine
Kot cvet – ki silni veter ga osipa
Kot plima – ki kdaj pljuska ob pečine
Kjer ob nevihti barka je razbita
Žal se srce za uk počasi vname
Ki ostri ga razum takoj dojame
Pity me not because
the light of day
At close of day no
longer walks the sky;
Pity me not for
beauties passed away
From field and thicket
as the year goes by;
Pity me not the waning
of the moon,
Nor that the ebbing
tide goes out to sea,
Nor that a man’s
desire is hushed so soon,
And you no longer look
with love on me.
This have I known
always: Love is no more
Than the wide blossom
which the wind assails,
Than the great tide
that treads the shifting shore,
Strewing fresh
wreckage gathered in the gales:
Pity me that the heart is slow to learn
What the swift mind beholds at every turn.
Edna St. Vincent Millay (1892
– 1950), ameriška lirična pesnica in dramatičarka. Zaslovela je s Pulitzerjevo
nagrado leta 1923, bila pa je tudi znana družbena osebnost in znana feministka
v New Yorku v času burnih dvajsetih in pozneje. V prometni nesreči leta 1936 je
delno ostala invalidna. Postala je odvisna od morfija in alkohola ter umrla 14
let kasneje v Austerlitzu, New York, na svojem domu, imenovanem Steepletop.
Čeprav je bila njena poezija večji del njenega življenja zelo cenjena, jo
strokovni kritiki danes »občudujejo le malo ali neradi, če sploh«, »njeni
obrekovalci in zagovorniki« jo pogosto vidijo kot anahronistično,
nerekonstruirano viktorijansko, sentimentalno, reciklirano« in povprečno.
New York Times jo je opisal kot "idol mlajše generacije v slavnih
zgodnjih dneh Greenwich Villagea, kot eno največjih ameriških literatk svojega
časa." Thomas Hardy je dejal, da ima Amerika dve veliki privlačnosti :
nebotičnik in poezija Edne St. Vincent Millay. Pesnik Richard Wilbur je
zatrdil: "Napisala je nekaj najboljših sonetov tega stoletja«.
Prevajalske vaje 12 anglosaških sonetov (jesen 1963) iz:
A CONCISE TREASURY OF GREAT POEMS ENGLISH AND AMERICAN (A
PERMABOOK EDITION, 1958, 1963)
Sir Thomas Wyatt (1503 – 1542), Edmund Spenser (1552 – 1599), William Blake (1757 – 1827), William Wordsworth (1770 – 1850), George Gordon lord Byron (1788 – 1824), John Keats (1795 – 1821), Elizabeth Barrett Browning (1806 – 1861), Christina Rossetti (1830 – 1894), Emily Dickinson (1830 – 1886), George Santayana (1863 – 1952), Archibald MacLeish (1892 – 1982), Edna St. Vincent Millay (1892 – 1950)
Prekrasna (tudi poučna!) pesem!
Tudi jaz nisem poznala te pesnice.
Odličen prevod. Čestitke.
LpL
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dedihajka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!