Prevod dela: Pity me not (Sonnet 29)

Avtor izvirnika: Edna St. Vincent Millay (1892 – 1950)

Ne ni mi žal (sonet 29)

Ne ni mi žal –  za svetle sončne žarke

Ob koncu dneva v noči so temine

Ne ni mi žal –  lepote v lasti Parke

Ne cvetja rastja ki ob letu mine

Ne ni mi žal –  za lune prazne mene

In ne –  da zdaj oseka je – ne plima

In niti ne –   ko krog želja se sklene

In ko ljubezen kaj početi nima

Že dolgo vem – ljubezen pač premine

Kot cvet – ki silni veter ga osipa

Kot plima – ki kdaj pljuska ob pečine

Kjer ob nevihti barka je razbita

     Žal se srce za uk počasi vname

     Ki ostri ga razum takoj dojame

dedihajka

dedihajka

Poslano:
09. 08. 2022 ob 00:35

Pity me not because the light of day            

At close of day no longer walks the sky;      

Pity me not for beauties passed away          

From field and thicket as the year goes by; 

Pity me not the waning of the moon,             

Nor that the ebbing tide goes out to sea,      

Nor that a man’s desire is hushed so soon,   

And you no longer look with love on me.      

This have I known always: Love is no more             

Than the wide blossom which the wind assails,     

Than the great tide that treads the shifting shore,

Strewing fresh wreckage gathered in the gales:     

     Pity me that the heart is slow to learn

     What the swift mind beholds at every turn.


Edna St. Vincent Millay (1892 – 1950), ameriška lirična pesnica in dramatičarka. Zaslovela je s Pulitzerjevo nagrado leta 1923, bila pa je tudi znana družbena osebnost in znana feministka v New Yorku v času burnih dvajsetih in pozneje. V prometni nesreči leta 1936 je delno ostala invalidna. Postala je odvisna od morfija in alkohola ter umrla 14 let kasneje v Austerlitzu, New York, na svojem domu, imenovanem Steepletop.

Čeprav je bila njena poezija večji del njenega življenja zelo cenjena, jo strokovni kritiki danes »občudujejo le malo ali neradi, če sploh«, »njeni obrekovalci in zagovorniki« jo pogosto vidijo kot anahronistično, nerekonstruirano viktorijansko, sentimentalno, reciklirano« in povprečno.

New York Times jo je opisal kot "idol mlajše generacije v slavnih zgodnjih dneh Greenwich Villagea, kot eno največjih ameriških literatk svojega časa." Thomas Hardy je dejal, da ima Amerika dve veliki privlačnosti : nebotičnik in poezija Edne St. Vincent Millay. Pesnik Richard Wilbur je zatrdil: "Napisala je nekaj najboljših sonetov tega stoletja«.

Prevajalske vaje 12 anglosaških sonetov (jesen 1963) iz:

A CONCISE TREASURY OF GREAT POEMS ENGLISH AND AMERICAN (A PERMABOOK EDITION, 1958, 1963)

Sir Thomas Wyatt (1503 – 1542), Edmund Spenser (1552 – 1599), William Blake (1757 – 1827), William Wordsworth (1770 – 1850), George Gordon lord Byron (1788 – 1824), John Keats (1795 – 1821), Elizabeth Barrett Browning (1806 – 1861), Christina Rossetti (1830 – 1894), Emily Dickinson (1830 – 1886), George Santayana (1863 – 1952), Archibald MacLeish (1892 – 1982), Edna St. Vincent Millay (1892 – 1950)


Zastavica

Nada

Poslano:
10. 08. 2022 ob 07:52

Prekrasna (tudi poučna!) pesem!

Tudi jaz nisem poznala te pesnice.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
12. 08. 2022 ob 13:00

Odličen prevod. Čestitke.

LpL

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

dedihajka
Napisal/a: dedihajka

Pesmi

  • 09. 08. 2022 ob 00:34
  • Prebrano 419 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 69.9
  • Število ocen: 3

Zastavica