TAVAM

Odvedem se na dvorišče doma,

raztrosim se po gredici solate

in žvečim trpek okus.

Brez zoba.

Za nekaj trenutkov povabljena od divjih čebel,

se pozanimam o kvaliteti in cenah medu,

da bi posladkala svoje trpko življenje

in v pleteni mreži izgovorov se,

v bolečinah in trpljenju,

ne vrnila k tebi domov.

Bljuvam kri,

zoba več ni.

Rana se celi,

roke tvoje v moji ni.

Odvedem sanje k tebi,

sama tavam po postelji,

bosa noga  odriva divjo čebelo,

ki je po karakterju kot si ti.

 

 

zdenko

Nada

Poslano:
09. 08. 2022 ob 15:37

Prelivanje vsega mogočega! Nagajivo, čeprav trpko.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

zdenko
Napisal/a: zdenko

Pesmi

  • 09. 08. 2022 ob 00:09
  • Prebrano 167 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 13.44
  • Število ocen: 1

Zastavica