DVORIŠČE V MESTU
razbeljen kamen
segreva zrak pred nočjo
usedeš se dovolj blizu
da me poplavljaš
šumenje bližine postaja glasnejše
prepustim se ujetosti v polkrog
drsenje potiska odvečnost pod napušče
v pozlati lestencev zanihajo strune
skoraj angelski glas napolni dvorišče
kot jadro iz žameta se razpira med bele stene
tu sva kot bitji iz bajke
v najinem deblu
so goste letnice
Pesem, v kateri je vse tako živo, mi je všeč, le končni verz bi malo obrnila:
so goste letnice goste,
lp, Ana
Hvala za predlog, Ana. Sem popravil.
Čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 27. 06. 2022 ob 15:36
- Prebrano 326 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 197.92
- Število ocen: 5