Solsticij v jutranji tišini / sonet

V mirnem jutru in še mokri medičini,
posedem se na klopco sredi parka.
Globoko vdihnem in v blaženi tišini
zamižim, ujamem dva poševna žarka.

Ravno skozi prejo sonca sta drsela.
Topli niti iz neskončnega vesolja.
V ranem jutru, kot jadralca še vsa bela,
priplula  sta  iz mračnega  obzorja.

Tako na klopi obsedeli smo v troje.
V čevlje praprotno se seme je nasulo.
Levo, desno, poleg mene  pa njih dvoje,
si  tudi  svoje škorence  je  obulo.

Čez čas zavem se; enkrat res vse mine,
treba bo na pot, domov, nazaj v strmine.

triglav

Svit

Poslano:
22. 06. 2022 ob 08:01
Spremenjeno:
22. 06. 2022 ob 08:05

Morda je slika naslednjega: besedilo

Zastavica

Svit

Poslano:
22. 06. 2022 ob 08:04

Slika je prevelika, zbrisati pa ne morem...

Zastavica

MAKI

Poslano:
22. 06. 2022 ob 08:07

Prekrasno! Bravo Marija!?

Draga srca podarim 50 pik! 

LpM

Zastavica

triglav

Poslano:
26. 06. 2022 ob 16:17

Svit, nič hudega, 

tebi jo vsaj uspe gor spraviti.

Jaz sem se že večkrat trudila, pa mi zaenkrat še ni uspelo.


Lp, Marija

Zastavica

triglav

Poslano:
26. 06. 2022 ob 16:19

Hvala, Maki, bodi lepo pozdravljen,

Marija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

triglav
Napisal/a: triglav

Pesmi

  • 22. 06. 2022 ob 00:00
  • Prebrano 444 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 291.26
  • Število ocen: 12

Zastavica