Je dan, ko imam na ramenih težo

in pomikam glavo bližje zaslonu,

ko pripiram oči, ki potrebujejo spanje

in si želim bližine toplega telesa.

Saj bo, saj bo, si pravim.

Pogumni zadenejo ali jih zadene,

 življenje, ki ni samo rožnato, 

 pocukrano s pentljico v laseh.

 Kaj vem, kaj me čaka, ko stopim

 ven, v sončno poletje.

 Vzamem vse, kar mi pride na pot.

 Poljubim vse, tudi trnje na poti.

Ljubim.

zdenko