Jata črnih vran se kot temne pike razprši po temnem nebu.

Kot utrujeni čebeli na uvelem cvetu.

Sva midva.

V ognjenem obroču ujeta,

v objemu združena,

Kot derviša se vrtiva z neskončno hitrostjo.

Po vseobsežnem, brezčasnem plesišču.

Ti slepa in gluha za ljubezenski  moj spev.

Srce ne more več.

A ne za vedno.

Vodim te skozi grmovje, robidovje, močvirje.

Preko poslednje ovire.

V stvarnost.

Golih teles.

Še malo.

Že dolgo nisva pila.

Popijva zdaj.

Bokaleto ljubezni,

čistih užitkov.

zdenko