Najina zgodba je leteča preproga,

naluknjana od vznemirjenj

neštetih prihodov in odhodov.

Tišine vseh drevesnih starešin niso dovolj,

da bi zgradila trdnjavo 

svojemu osamljenemu hrepenenju.

Zato skačeva s kamna na kamen,

hodiva po razmajanih zidovih 

in poslušava škrabljanje dežnih kapelj 

po pločevinastih strehah nekega mesta. 

Nato leživa praznih dlani,

jaz z luno na desni,

ti z luno na levi.

Ker ne podrgneva svetilke,

še vedno lahko molčiva o upanju,

da bova izrekla pravo željo. 

Spomin sva, preden se zgodiva.

Polona Campolunghi Pegan