Môra
Zbudim ves preznojen se iz še ene
grozljive môre: vojna, čas turoben,
sred minskega ždim polja, veter zloben
skeli mi rano; prsi prestreljene,
iz njih še kri mezi mi v zemljo rodno,
a jaz že spim - zaspal sem za vse čase
na travi vznak, kot dete bi negodno
pri mami dremalo, drsim v brezčasje
in v snu tem večnem sanjam, da železni
je čas zdaj proč, ni smrti, ne bolezni,
na polju istem sem, z neba dol lestva
se vije mi nebeška, gor, v neznano
me vabi neki glas, ko vstanem z mesta,
pa: Bum! se mina sproži tik pod mano.
Ojoj. Čisto prava mora!
Nekaterim k sreči le v sanjah.
Drugim, žal, namesto jutranje kave.
Evo, Maša, tvoj komentar je pridodal te drobne spremembe,
označene z rdečo:
Môra
še en metrični zdrs popravi. V drugem verzu prve kvartine začneš s poudarjenim zlogom, vsi ostali z nepoudarjenim, kar je tudi cilj oz. prava šablona ;)
LP L
Lidija, ne vem če je tako boljš:
Zbudim ves preznojen se iz še ene
more nočne:
Ne. Isti problem...
Malo spremeni, pa bo. Recimo:
Zbudim ves preznojen se iz še ene
res hude more: vojne čas turoben,
sred minskega ždim polja, veter zloben
skeli mi rano; prsi prestreljene,
upam, da je to to:
Zbudim ves preznojen se iz še ene
grozljive môre: vojna, čas turoben,
Itak da je :) čestitke. Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 30. 04. 2022 ob 21:03
- Prebrano 582 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 94.42