
.
.
.
.
.
.
Danes ni navaden dan.
Samo ena smrt,
ah kako boli.
Absurdno,
saj svet je poln krvi.
Vendar bila si mi sestra.
Dopustite mi žalost, da srce se izjoče,
preden v prihodnosti se karkoli zgodi, na novo rodi.
Čas celi rane.
Potem boli samo še spomin.
Dokler se tudi ta ne zaceli.
In damo lepim spominom prednost pred bolečimi.
☆☆
Maša,
Hvala, ker si dodala še eno pikico plamenu, ki bo omilil ta trenutek.
prijazen pozdrav tebi in veliko vedrih pesmi nasuj nam kmalu
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: RAjko Jerama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!