Domač planet postaja nam pekel

skoz čas človek kot lisjak stekel

skače iz dneva v dan, iz kamna na kamen

stopiš mimo in padeš u plamen.

Od ognja vse svetlo, vse je odkrito

od preteka medu pred očem vse zalito.

Postalo zlato je še svetlejše

delo trdo v družbi šibkejše

Bratstvo in edinstvo bilo je močno,

a narobe živeto je vzelo slovo.

Zdaj  še bolj zase živimo

se na spletu s pr'jatli slepimo

Je lažje za tiste na vrhu smeječe

če delo kljub kregu naprej lepo steče.

Vlečemo skupaj a razdeljeni

če stopiš iz vrste vsi smo tepeni.

V izolaciji ujeti kričimo

a zunanjemu svetu vsi se smejimo,

svetu ki umira, v plamenih je cel;

Dokler se še diha, resnico bom pel!

Bica Dori