Pesniki nikoli ne jočejo
pravi pesnik
nikoli ne joče
stoično prenaša
kako ga
divje bičajo
njegove lastne besede
in mirno dopušča
da ga tepta
horda pobesnelih
senc samote
pravi pesnik
nikoli
ne ždi
prestrašen in skrčen
v medprostorih
svojih misli
ne
pravi pesnik
se pogumno spopade
z vesoljem
z golimi rokami
ena na ena
in ga drži za vrat
toliko časa
dokler to
ne izpljune
do zadnje kapljice
vso svojo
neskončnost
s katero
pravi pesnik
nahrani
svoje
hirajoče
nebogljene
male
pesmi
v sebi
... njihove solze so pesmi.
Ko jih je veliko, naraste reka!
Spoštovani Legy, dobra tema, vendar se (ne boš zameril?) ne strinjam z naslovom. Namreč, pesnik mora biti emotivec, drugače "od moke ne bo kruha". Mogoče pa je tako le v moji materinščini? "Mene boli svaka rana moga roda!" Na koncu koncev: "MUZA se rimuje sa SUZA".
LpM
Pravi pesnik se hrani s svojimi "malimi pesmimi".
Lp
Poslano:
18. 01. 2022 ob 10:54
Spremenjeno:
18. 01. 2022 ob 14:12
Nada, Maki, Dušica! Ja, strinjam se - naslov je provokativen. Kot naslov filma "Muškarci ne plaču". :) Nihče ne pričakuje, da bodo "pravi moški" (pesniki, pesnice) jokali. Navzven morajo biti močni, da se ljudje (pesmi) okoli njih počutijo varne - veliko pa jih joka odznotraj... In tam se rodijo pesmi. Ko implodirajo čustva in se iz njihovih solz nahranijo pesmi... Tako nekako. :)
dobra, samo:
toliko časa
dokler to
ne izpljune
vesolje je to, ni ta ;)
Joj, to, itak. :) Popravljeno, hvala!
Čestitke k podčrtanki; pravi pesnik si, Legy!
Z lepimi pozdravi,
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 17. 01. 2022 ob 23:01
- Prebrano 662 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 378.2
- Število ocen: 18