12. FEBRUAR 1942.

Rat je u nama
Žar koji još teče našim venama
Uspomene koje grizu jače od vukova
Urlici u tihim predavanjima
U ušima zatvorenim šakama
I svim tim gnevom što plamti
Logor smrti kao kovčeg blaga
Stoji sakriven i truli
Dok čeka iskopavanja
Kurjaci ližu krv mrtvih i
Laju laju laju
Na pahulje u našim grudima
Riču sve snažnije
Stojte mirno pred otiscima
Prstiju i tela na žicama
Za zadnje čisto obećanje
Za poslednji bol
Poput sečiva.

Marina Adamović

miko

Poslano:
16. 01. 2022 ob 20:40

Vojna se skriva v navidez nepomembni patologiji vsakdana. Nekega dne je postala praksa. Od tad bolu kraja nema.

Ne cenimo miru.

Lp, m

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 01. 2022 ob 20:06

Če ne bi bilo letnice, bi mislili, da gre za današnji čas: žal brezštevne ponovitve vojn ničesar ne naučijo človeštva ... čestitke k pesmi,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Marina Adamović
Napisal/a: Marina Adamović

Pesmi

  • 16. 01. 2022 ob 18:33
  • Prebrano 401 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 19.95
  • Število ocen: 4

Zastavica