Ona namoči prste v ilovico

 
 
in kadar želi risbo, se skloni nad zemljo.
Jo vriše.
In potem čaka, da požene
jezik.
 
Pregleda meje.
Preko ne stopi.
Niso njene.
Kot je beseda.
 
Ona se včasih izjoče
v prostor.
Potem ga izpije,
da ne izgubi okusa.
 
Kadar želi kak cvet, se smeje.
Srečna, ker ni njen.
Ker cvetovi nekoč odcvetijo.
Ona pa se ne more sušiti z njim.
 
Včasih se pomanjša.
In kadar se želi skriti, ponikne med prste.
Ne riše
in ne raste,
dokler se želi prestopiti.
 
Ona pobira droben svet
s tal.
Kreše ga v iskre.
Med prski slapu suši barve.
S konico jezika jih preizkuša
in izbrane prepiše.
 
Nato spusti belo jadro,
vsrka noč
in potuje.
 
Kot pesem.
 
2017

li

Svit

Poslano:
08. 01. 2022 ob 12:58

Ona se včasih izjoče
v prostor.
Potem ga izpije,
da ne pozabi okusa.

Zastavica

magdalena98

Poslano:
08. 01. 2022 ob 21:31

Berem in se ne morem naveličati. 

Bravo!


Zastavica

li

li

Poslano:
09. 01. 2022 ob 08:39

Svit in Magdalena hvala za branje in vtis


lp, Lidija

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 01. 2022 ob 18:04

Odlična pesem o njej, ki je tako posebna in pomembna in jo lahko vsak vidi drugače, dodaj le vejico v prvi verz,


lp, Ana

Zastavica

li

li

Poslano:
14. 01. 2022 ob 08:06
Spremenjeno:
14. 01. 2022 ob 08:07

Sta dve ali je ena - v dilemi sem :)


Ona namoči prste v ilovico, in kadar želi risbo, se skloni nad zemljo.


lp, li

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 01. 2022 ob 16:32

Ona namoči prste v ilovico in kadar želi risbo, se skloni nad zemljo.

Lp, Ana

Zastavica

li

li

Poslano:
14. 01. 2022 ob 17:02

Popravljeno Ana


lp, Lidija

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 01. 2022 ob 19:38

Čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

li
Napisal/a: li

Pesmi

  • 08. 01. 2022 ob 07:16
  • Prebrano 218 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica