Forum

Odprti zaslon II /1

Pozdravljeni, tu najdete posnetek Odprtega zaslona II/1. Potekal je na Ta veseli dan kulture, 3. 12. 2021 in je bil posvečen poeziji Srečka Luštreka. Vabljeni k ogledu.

 

Odprti zaslon

 

Ana Porenta

urednica

Poslano:
03. 12. 2021 ob 20:13
Spremenjeno:
03. 12. 2021 ob 21:09

Hvala za lep večer vsem nastopajočim:  Lari Arh, Juretu Bagonu, Gregorju Grešaku, Roku Horženu, Dominiku Lenarčiču in Vesni Šare.


Hvala, ker ste posodili svoj glas Srečkovim pesmim in komunicirali z njegovo poezijo.

Kot sem omenila že v oddaji, tukaj lahko vsi, ki se niste imeli možnosti vključiti v Odprti zaslon, zapišete svojo misel o Srečku Luštreku (Kvonku, Magneziju, Brundu ...) in delite link, njegovo pesem ali prevod pesmi.

Z veseljem jih bomo prebrali - Srečko je še tu, z nami - in najdemo ga v vsaki njegovi pesmi,

Ana

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
03. 12. 2021 ob 20:17

Ne pozabite tudi na Tank Srečka Luštreka.

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
04. 12. 2021 ob 11:03
Spremenjeno:
04. 12. 2021 ob 11:04

Boška Novaka sem spoznavala skozi njegove duhovite pesmi in našpičene komentarje v njegovem pišmeuhovskem obdobju, zato sem tudi izbrala pesem iz tistega časa. V njej se izvirno poigrava s temami, o katerih ste sodelujoči lepo spregovorili na Odprtem zaslonu. Naj se Pišmeuhu še naprej bliska pod čelado.


ČELADA


Nisem mogel spati, pa sem si pomerjal
leseno skledo, ki so jo izdolbli
posebneži

Ko sem dal na uho, je zašumelo
kot školjka in moč je bilo razločiti:

konji so odšli, konjenica je ostala
in se grize

Zdelo se mi je fino za na stenske tapete
kot na primer Makedonija
ki je bila moja prva izgovorjena beseda

Mama, ki je kuhala najboljši močnik
daleč naokoli, je bila tako kriva, da sem se pri dveh letih
ko sem še nenadzorovano kakal

ponovno rodil kot klovn

Sčasoma, ko sem se začel zavedati sveta
in sem od nje terjal resne odgovore

je izpod vzmetnice potegnila ročno pleteno
podedovano nogavico

in mi dejala, naj  pač  gledam vanjo
in jo obračam toliko časa

dokler se mi ne bo
pobliskalo

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/88491/celada


Zastavica

arabela - briar

Poslano:
04. 12. 2021 ob 16:26
Spremenjeno:
04. 12. 2021 ob 16:27

Žal se odprtemu zaslonu nisem uspela pridružiti, ste pa sodelujoči lepo povzeli njegovo ustvarjanje, vedrino, pa tudi čutenje s svetom. 

Mogoče bi dodala, da se je loteval tudi vrtnarjenja in da je v tistem času nastala pesem, ki nam pove nekaj o tem, pa ne le o tem, še vse sorte o odnosih takih in drugačnih. 

POD SONCEM

Ko so lezli iz svojih skrivališč, mi je skoraj postalo slabo.
Poravnani v isto smer, so izgledali kot flota bojnih ladij.
To je vojna, sem rekel prodajalki
s čudaškim imenom Fitofarmacija.

Dajte mi kaj za polže.

Mislite, proti njim?

Da, čeprav nič ne mislim proti njim, kaj šele da bi imel kaj proti,
rad bi le zavaroval drugi posevek kumar z imenom sončni potok.
Prvega so brez milosti oglodali,
ostala so le drobna, vžigalicam podobna stebelca.

Kako poetično ime za kumare.

Ja, se strinjam.

Kako pa izgledajo?

Mislite, kumare?

Ne, polži.

Brez hiške so, kabrioleti, sem se pošalil.

Živijo v podnajemu?

Ne, skrivajo se pod kamni, sodi, velikimi listi.

Tistim s hiško rečemo avtodomi.

Zabavno, res.

Nato mi je dala škatlo drobnih zrnc, barve zelenega volka,
z nič kaj poetičnim imenom, za katerega sem vedel,
da ga bom pozabil, še preden ga bom prebral.

To jih bo odgnalo.

Odgnalo ali ubilo?

Pregnalo za dolgo in ubilo.

Kaj pa preživeli, bodo daleč bežali?

Ni posledic za okolje, škodljivi učinki niso znani, strup vpliva
le na njihova prebavila.

Zdelo se mi je v redu, čeprav nisem nič vedel o njihovih prebavilih.
Vem, da ne bodo kričali in motili blaženega miru vrta,
toda vseeno sem si skušal predstavljati ta zvok,
če bi ga bilo možno slišati.
Kako naj pa vemo, da kričijo tudi glave zelja in solate,
ko jih odrežemo, še preden osemenijo,
sem nekoč vprašal nekega vegana.

Saj imamo vendar ušesa in oči in vidimo,
da ubijanje ni enako ubijanju.

Kako pa veš, a ti je zelje povedalo?

Užaljeno se je obrnil stran in mi dal vedeti,
da ne bo nikoli več govoril z mano,
ker da je vsaka buča pametnejša od mene.

Počakal sem na večer. In res, polni lačnih pričakovanj
so polzeli iz svojih senčnih zavetij. Nato sem potresel po njih,
povsem brez zlobe, a skoraj s pesniško odločnostjo angela varuha
vzkaljenih semen in mladih sadik.
Sprva niso vedeli, kaj jih je doletelo,
potem pa so se smeri njihovega gibanja postopoma spremenile.
V hitrem posnetku bi bilo morda videti,
da so se razkropili kot ljudje, ki bežijo v zaklonišče.

Obstajajo še drugi zlobni bogovi, razen suše
in žgočega sonca, so modrovali nekateri.
Ali pa smo si to zaslužili s požrešnostjo?

Nek polž je pridal: Prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi.
Nato je zavil med maline in koprive.
Nekateri, ki so ga slišali, so mu sledili.

Bilo je že pasje vroče, klični listi sončnega potoka so ostali celi.
Našel sem nekaj zakrčenih polžev.

Bili so hladni kot srca liričnih pesnikov*.



Zastavica

Ananda

Poslano:
07. 12. 2021 ob 19:22

Hvala vam za posvetilo pesniku, ki mu ni para. Meni so najbolj ostali v spominu njegovi kontroverzni haikuji in neutrudljive debate, ki so prav podžigale ta portal. Ob prebiranju Trolejbusa, Magnezija, Srečka vsekakor ni bilo dolgčas. Upam, da ga ob izidu zbirke spozna širša javnost, ker tako močne pesmi morajo v svet.

Zelo nam bo manjkal.

Zastavica

Legy

Poslano:
07. 12. 2021 ob 23:29
Spremenjeno:
08. 12. 2021 ob 09:13

Polde! 

Pronicljiv in duhovit pesnik. 

Pravkar sem vozil njegov Tank. 

Že leta 2011 nas je vse povabil na njegovo  predstavitev. 

Spodaj vabilo, če ga je kdo spregledal. Pridemo? Pridemo! 


Vabilo


pri Srčno vabljeni na pesniški večer Pesmi štirih

z linki bodo nastopili
Brundo Pepi k Kvonk
in njih še nekaj vse do
tisoč

same običajne osebe
stregla se bo literarna večerja na zanimiv način

tamburaški orkester nam bo zaigral na strune

govorili bomo kako ostati kar si in nisi
in o tem kako vse to skupaj poganjati naprej

s pomočjo vzporednih vesoljcev
nekdo iz zavoda za transfuzijo
zamaskiran v veverico
pa bo igral na gonge
iz listnatega testa
predstavljate si
kot da se je lahko že zgodilo
takrat ko bom pil domač pir
kot da se ne dogaja -
v trenutku ob kadar
(si) bom nakladal
repete

Zastavica

breza

Poslano:
10. 12. 2021 ob 13:10
Spremenjeno:
11. 12. 2021 ob 19:02

Žal, višja sila je posredovala, da se nisem mogla priključiti. Mislim, da Kvonki že ve, zakaj, saj sva se kar lep čas družila ... nazadnje smo imeli piknik na njegovem vrtu. Hvala vsem, ki ste se ga spomnili na tako lep, čisto kvonkijevski, način. Zagotovo si to zasluži, predvsem kot Človek s široko odprto dušo in s hudomušno glavo na pravem mestu. Seveda, tudi kot pesnik B.Novak, Kvonk, K, Pepi, Pišmeuh, Magnezij, Srečko Luštrek in Boško Novak (naj mi odpusti tisti, ki sem ga morebiti nehote spregledala).


Z vetrom

Pohajkovati
tako, da obstaneš,

da si vsi kamni gore
in dna reke,

a hkrati nikjer.

Tipati, kako gredo mimo
oblaki in stvari.

Dan ali dva
ždeti brez ognja.

Ovohavati nejasne skice,
ki prihajajo v sunkih tesnobe,
bogve od kod.

Videti od daleč - kakor od blizu.

Dihati kot skorja kruha,
mirovati kakor klop v parku.

Zakotaliti ognje,
mahati s trhlimi debli,

zreti v točo besed

in vse vremenske pojave
na papirju

dvigniti visoko v zrak -

brez vsakršne gotovosti.

Zastavica

triglav

Poslano:
16. 12. 2021 ob 12:37

"Skrivnostni pesnik, ki ga je treba brati."


Priznam, Srečkova poezija mi ni bila domača. Tako na hitro prebrana, se mi je dostikrat zdela zelo nedoumljiva.

Ob vesti, da se je ta "skrivnostni pesnik" poslovil, pa sem se lotila njegovih objav bolj pogljobljeno.
Bolj, ko sem brala, bolj me je ovijal v tankočutno dojemanje sveta in dogodkov.
Z njemu lastnim načinom izražanja in z nenavadnimi besednimi zvezami me je očaral in priznam, tri dni  me je držal v precepu navdušenja, ki bo brez dvoma zaradi lepote, ostroumnosti in pronicljivosti Srečkovih del, v meni ostalo za vedno.
Nastala je tudi ta pesem, ki jo posvečam poetu, Srečku Luštreku magneziju, kvonku  ...

LASTOVKA


Nekje med zidovjem je
(živela) silhueta
(in) ponoči grizla Luno
da ne bi postala nadležna

zlili sta se v dvojino
še preden bi se on razmnožil
v duha in sina in očeta
ki hodi skozi stene*

in potem je hodil z njo kot
Bog za ovinkom

s skakajočimi mislimi
je pred vsako poledenitvijo
pritisnil na gumb
in za spuščenimi roletami
se je rojevala svetloba

ker v tistem trenutku*
je lastovka med platnicami*
zadnja poletela za vedno*
tja nekam.*


* citati iz pesmi - Srečka Luštreka

Zastavica

Komentiranje je zaprto!