NIHČE NE VE
Žarek prereže zrak.
Spolziva v medprostor,
v mehkobo prozornega gela.
Odpneva zaspano podkožje.
Smeh in vriske izpraskava s kosti
in skrivava pod nohti.
Dišiva po pokošenem travniku
v vročem poletju
in kot utrujeni kosci
posediva na robu jutra.
Nato zbeživa s sunki vetra.
Vsak na svojo stran.
Iskrica na turoben dan. ❤
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 27. 11. 2021 ob 13:41
- Prebrano 273 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 142.31
- Število ocen: 8