Jesenska epistola

Tam na desni so grobovi, tam ste vi.

Tam na levi so grobovi, sanj več ni.

Vse predolgo, vse preveč vam grozil je

ostri meč. In ta meč in ljut sovrag,

ki prestopil je vaš prag je vkorakal

brez besed, da vam mrzel ves in bled

s tanko iglo njih resnice pomrači, zmaliči lice.

 

Ah, poznam jih!

V dolgi vrsti so ležali v temni krsti.

Videl sem kolone tožne. Obrazi so bili zastrti,

slutil sem brezup v očeh, verniki prevar, potrti.

 

Upal sem, da kot nekoč  se nebo bo razmaknilo,

da izlije slap modrine, skozenj bela ptica šine.

V kljunu vejica bo zelena, upanje, zagotovilo,

da vse skupaj je minilo, da le môra, težka môra

je dušila strti svet. Ah, ukanjen, v zlu ujet!

 

Je priplula druga ptica, ki bila ni golobica.

Vejica zelena ni, kaj v nje kljunu se blešči?

Hrepeneča blagovest spremenila se je v pest.

V kljunu, kakor da je igla, oljka zagotovo ni

in ta ptica, temna ptica le zlovešče zakriči.

Brezinbor

Nada

Poslano:
27. 11. 2021 ob 10:23

Kako temačno in resnično!

A vedno priletijo za temnimi tudi svetle ptice z zelenjem in soncem...

Zastavica

Brezinbor

Poslano:
27. 11. 2021 ob 13:59

Hvala, Nada, za odziv. Sem optimist a tudi realist. Pozdrav!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Brezinbor
Napisal/a: Brezinbor

Pesmi

  • 26. 11. 2021 ob 18:30
  • Prebrano 241 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 57.7
  • Število ocen: 2

Zastavica