Bralci ste za svojo pesem poletja izbrali To noč sem jo videl * avtorice Triglav. Čestitamo! Tudi uredništvo je na svojem jesenskem srečanju nominiralo in izbralo pesmi v štirih kategorijah.

Med kratkimi smo opazili zlasti:

Skaloris, Mirjam Dular

Tolažba babice (peterostišje), nada pecavar

Haiga, Svit

ter izbrali

Haiku 930, Lea 199 z utemeljitvijo uredništva:

Pričujoči haiku spretno izrablja dve vzporednici – zidov in prsnice ter tišine in mraza. Obe podobi, zunanja in notranja, sta odraz hladne realnosti in nostalgije, ki je napolnjena z nešteto spomini. Za fabriškimi vrati se tako v resnici ne dogaja zgolj tišina, temveč preko pogleda lirskega subjekta tudi nekdanje življenje dela, truda, želje po boljši prihodnosti. Pogled haikuja je torej pogled razočaranja, odpira pa tudi nova vprašanja, ki se nanašajo na prihodnost in preteklost – kako lahko na mestu vsakdanjega trušča zavlada taka tišina, kakšna je bila ob tem naša vloga in kaj naj sedaj z vsem tem mrazom, ki se je vselil v nas? Morda pa so le kje kakšna vrata, ki peljejo do pomladi. (Helena Z)

Med daljšimi poletnimi pesmimi smo nominirali:

Nokturno, igorj

šebrejski eros, Katarina J.

Tranzicija, Lara Sofija Božak

Žalostne noči (Judežev poljub), Miko

znanka (grafiti cont.), Mirjam Dular

Katapult, Srečko Luštrek

Nočem v gozd, Ziegler

***, Tom Veber

in za pesem poletja izbrali Vrtenja Vesne Šare, z utemeljitvijo uredništva:

Vrtenja prinašajo tenkočuten oris conditio humana, so spomin na srečanje nežnega človeškega jedra z včasih nasilnimi zakoni sveta. To razmerje se zrcali v številnih metaforah in parih podob: "o najdražji / o najblažji / te sulice v noči". Tematizirano je skoraj vse, kar določa in oblikuje naše eksistence. Svoboda, napor, dvom, ovire, slutnja konca, upanje, zmage in izgube, upori in sprijaznjenosti. In, nenazadnje, jezik. Črke. (Morda tisto ključno, kar povezuje mikro in makro "življenja"?) Odličnost cikla je v tem, kako vse našteto prevede v pesniško govorico; v trk podob, ki s parabolično naracijo odpira in zapira poglavja, osrednja zgodba pa teče dalje. Vsak del cikla je napisan zaokroženo in z občutkom za tematiko, ki jo obravnava. V globino prodira z zelo elementarno snovjo, npr.: objem, mir, beseda, preproga, misel, nasmeh, zelenjava, soba, dvojina. V predzadnji pesmi iz cikla pa beremo izvirno analizo nasilja in manipulacije (aluzije, ki prepleta osebno s političnim), ki "gospodarje lutk" ne povezuje s konkretnimi osebami in kolektivi, ampak -- bolj biblično, pa vseeno sodobno -- z moškim in žensko, ki besede, telesa in življenja delita na pol.V vseh instancah pa je vrtenje sinonim za minevanje, večno ponavljanje in vračanje, neskončno hojo po vrvi.Vrtenje, ki ni odvisno od naše volje, tudi od volje modrecev in znanstvenikov ne. (Luka B)

Med pesmimi, zapisanimi v formi, smo izpostavili:

Brez vneme, koni

Vdanost 2, nada pecavar

Še bo dišalo po pečenih kostanjih, pi - irena p.

ter izbrali pesem Haronov brod Mateja Krevsa z utemeljitvijo uredništva:

Pesem Haronov brod prepriča s svojo tekočo asociativno formo in rimo, ki se iz verza v verz lahkotno, gladko in brez obotavljanja snuje od začetka do konca. Zanj kljub navidezni tragičnosti ne moremo reči, da je bridek. V temačni resignaciji in s samomorilskim namenom pesniški subjekt sicer odločno in brez obotavljanja vstopi v mrzlo vodovje Save, potem pa nakaže nadaljevanje svoje nedokončane zgodbe z namenom vstopiti na Haronov brod, ki se pojavi v megli. Vskok v epizodo Vergilove Božanske komedije je posrečen zaključek pesmi, Sava postane Stiks, tišina nakazuje konec, čoln pa kljub brezupu postane simbol upanja, da po koncu bivanja obstaja nekakšno nadaljevanje. Kot že v svojih predhodnih delih, avtor tudi v tej pesmi poveže različne časovne sfere in antično legendo posrečeno uporabi za temelj in iztek baladne pripovedi. (Lidija B)

Pri tujejezičnih smo predlagali pesmi:

Na dnu mora, breza

Tinel, tačka susreta, jagodanikacevic

Torta od riječi, Ljubica Ribić

Plenilunij, nikita

Vatre, Tatjana M.

Pod pazuhom vetra, Vertigo

ter izbrali pesem Glasovi koji su otputovali, mirkopopovic, z utemeljitvijo uredništva:

Glasovi, ki so odpotovali, so ujeti v pesem posebne dvojine, ki presega bivanjski okvir. Zlomljeni svetovi ločenih oseb se napajajo v spominih na preteklost in v trudu izmišljanja skupne prihodnosti, nikoli ne morejo biti v tukaj in zdaj. V metafizičnem centru sveta pa se prividi so-hoje in so-obstajanja zdijo resnični. Klic, ki je povezal svetove tukajšnjega in tamkajšnjega, ni brez odmeva, naseljuje skupno nebo, ki tako postane skoraj snoven prostor - izrisuje ga hrepenenje. Podoben je sanjam, ki pa so za pesniški subjekt dragocenejše od resničnosti. Pesem, ki se izvija iz kaotičnega sveta nepojasnjenih vzrokov in posledic v harmonično (pomirjeno) občutenje vse-enega, kjer je tudi dotikanje prelomljenih svetov mogoče. Podobe v pesmi vračajo stanje harmonije, okruške svetov znova spletejo v enega, bralci se vračamo vanj in neustavljivo nas pritegne; dotakne se središča, v katerem slutimo lastno povezanost s centrom metafizičnega sveta, ki ga je ustvarila prav ta pesem. (Ana P)

Pri prevodih smo izpostavili prevod pesmi Jelene Stojković Mirić Neprirojene alergije, uhan in ostale stvari Ane Porenta ter prevod pesmi Pod pazduho vetra avtorice Vertigo, ki je delo našega najplodovitejšega prevajalca Jura. Med otroškimi smo opazili pesem Luč avtorice kosmulje.

Čestitke avtoricam in avtorjem nominiranih in izbranih pesmi. Tudi v prihodnje vam želimo smelo ustvarjalno beleženje sveta zunaj in znotraj sebe - na še mnoge pesmi!

Foto: Jens V