ko reka počije v tolmunu
sede v globok mir
le kakšen koder ji zavrtinči
kot deklici v sunku vetra na bregu
ki pod rdečimi očmi jerebike
pusti ustnice
in jih išče do zgubanih dlani
v kozarcih greneče vode
ki sladi krog
v režah z upanji
in včasih zastane
od teže poljubov
nasedlih kot ladje
ki so sledile ognjem na obalah
Neverjetna si, Irena - kako znane teme ubesediš znova in znova - vedno na nov način, z drugačnimi besedami!
Mirjam
Bravo! Kdor zna, zna.
Lp, m
človek človeku svetilnik
besede ki prijetno sunejo v pleksus in ustavijo čas
hvala za pesem
Janez
Lepo, pomirjujoče, slikovito ...
Pa saj kaj drugega ni bilo za pričakovati Irena :-)
Lep dan ti želim, Stojan
Hvala, Mirjam. Počaščena :)
lp
pi
hvala, Miko
skupaj zamo - več <3>
igorj - tvoj komenar se me je dotaknil prav tam na bregovih - kjer bi morali stati svetilniki
hvala
lp
pi
Jazris, hvala.
Včasih moramo zastati, da globje vdihnemo ;)
lp
pi
Hvala, Stojan.
Danes dežuje, a je vseeno lepo. Vem, da vidiš.
lp
pi
Rahlo kroženje, in že mine celo življenje, v katerem spregledaš čeri in nasedeš, iščoč toploto - čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
Lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!