Pustil si je rasti lase in brado
ter se preselil na ledenike.
Ni si postavljal vprašanj
in ni si izmišljeval odgovorov.
Tam nikoli niso rasla drevesa,
zato je miren,
čeprav tam ni dreves.
Nič več ne je rib.
Takole razmišlja ...
če bi jedel ribe potem
bi bile ribe, ki njih jedo,
lačne. Morje pa je veliko
in v njih je veliko rib.
Če bi jih jedel, potem bi bilo
vekiko lakote,
veliko lakote,
in velike ribe
bi se potem žrle med sabo.
Morje pa je veliko,
zato bi bilo potem veliko krvi
in malo rib.
Nikamor ne bi mogle pobegniti,
nikamor, kjer prej
ni bilo rib.
Vse bi jih spominjalo na ribe.
V mesečini bi skakale visoko
in grizle luno.
Luna bi postala težka,
žalostna
in nepredvidljiva.
Tam, kjer je zdaj, je mraz v navadi,
toda sonce se nikoli ne pozabi vrniti.
Nič več se ne smeji drobnim stvarem,
kar pomeni, da se ničemur več
ne smeji.
Tudi ljudem ne maha v pozdrav
in jih ne gleda.
Nikoli jih ni razumel,
in dolgo ni vedel, zakaj je tako.
Gleda pa oblake,
ki se mirno vozijo mimo.
Ne razmišlja o tem, ali vedo,
kam gredo. O ničemer ne razmišlja
in ne čaka, da bi se kaj zgodilo.
Brez misli je,
zadovoljen je.
Umaknil se je tja,
kjer nikoli ni bilo ničesar, razen
ledu, morja in oblakov.
Zdi se mu, da je tu njegov dom.
Ni drevo, ni riba, ni človek.
Srečko, meni so ribe asociacija na "spolzko, izmuzljivost ...", kar je krasno opisano v tvoji pesmi. To kar imamo (življenje), nam počasi, a vztrajno polzi iz rok ...
Lp, Stojan
Me veseli, Stojan, ne morem se nestrinjat, čeprav ni na tem glavni poudarek, je pesem je zadosti razprta tudi za to predstavo, poleg drugih, seveda, v ribjih gozdovih.
Seveda, samo avtor večinoma ve poanto pesmi, meni je tudi zanimivo, kako drugi vidijo, občutijo naše pesmi. So pa naša dela nikoli dokončno napisana knjiga, namreč vsaj zame, so tudi med vrsticami pomembni podatki.
Mislim, da so na tem forumu kar večinoma pozitivni komentarji, pa ne mislim hvaljenje, ampak sprejetje drugačnosti, unikatnosti, ki jo kot posebna bitja tudi imamo.
Lp, S
ja, mislim, da je vsakemu zanimiv tudi odziv drugih in sem hvaležen zanje.
ja, določene pesmi so povsem jasne, tam se ne morem strinjat, da samo avtor ve.
tudi ne mislim, da je to vedno dobro za pesem. gotovo pa si pri tej našel še kakšne druge odvode in razlago, navezave.
na kaj misliš s pomembnimi podatki med vrsticami? na nekaj, kaj dejansko obstaja? to zna biti zelo varljivo. ;)
Seveda zna biti varljivo, a z uporabo intuicije lahko veliko "izvemo" o namenu, sporočilu, avtorju, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so "vsi podatki pravilni".
Seveda pa so določene pesmi povsem jasne, sploh tiste za otroki, ki so pisane iz srca.
Pri meni je pač tako, da vsako mnenje, razlaga šteje, predvsem pa da spoštujem in sprejemam drugačnost.
Uh, midva bi kar imela nekaj za debatirati, kdo ve, morda pa res kdaj v živo :-)
S
Poslano:
25. 07. 2021 ob 10:29
Spremenjeno:
25. 07. 2021 ob 10:50
ja, jaz rad razpredam.
no, zakaj igralca, ki je v filmski vlogi nekoga ustrelil, nihče ne obsoja, kako je lahko to storil?
no, obstaja več ravni in pristopov k pisanju. v grobem pesnike lahko ločimo
na tiste, ki ubesedujejo sebe in svoje izkušnje in tiste, ki pesmi pišejo lahko tudi tako, da n-jih pravzaprav ni v njih oz. so le toliko, kolikor jih pesem lahko osvetliSrečko, v življenjih je toliko "čudnih, tudi nelogičnih stvari", še več vprašajev, klicajev ...
Skratka, lepo te je brati, tako v pesmih kot komentarjih
ja, zato pa je fajn splošne ideje malo zapičiti, spustiti na Zemljo.
pardon, ker sem tevprehitro in premal natančno prebral tisto o otroških pesmih - kot, da so le te povsem jasne.
no, poeziji 'logika' ni tuja, samo drugačna je.
hvala, veselje je obojestransko. :)
a ni riba po horoskopu jezus?
ja, nekaj takega.
Poslano:
25. 07. 2021 ob 23:57
Spremenjeno:
26. 07. 2021 ob 02:29
neprenehoma boljša deluje, uživam, počivam, pozabim,.. pokliče, pojma nimam kdaj je je še enkrat boljša, ali je pravilno dvakrat , brez še, in brez šale je vsako drugo ( beri naslednjič) še enkrat, torej boljše, ne gre mi nekaj
iz ust.
zmečem v usta
kadar jem češnje,
jih zvrhane pesti
beluga je tako prijazen
prelep
pozdrav
ko bo postajala slabša, naredi malo premora. :)
me veseli, Nina, videl sem belugo v živo že dolgo nazaj, kot da bi bilo včeraj.
Naslov je super, čeprav ne govori o belem kitu, čeprav govori o nekom, ki postaja bel kot pokrajina in vse v njej - nekdo, ki je prispel, kjer čuti, da mu je mesto ... za razmišljanje o ničemer je tudi pravšnji navidez preprost jezik - čestitke,
lp, Ana
me veseli, Ana.
ja, umaknjene, pokrajine, kjer se rojevajo pesmi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Luštrek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!