V dnevih sivine in

neskončne tišine

obujam spomine.

Spominjam se dni,

ki vsak si jih nazaj

želi. Na ulico polno

ljudi.

A zdaj samo tišina.

Nikogar nikjer.

V duši nemir.

Ulice prazne.

Novice raznorazne.

Vsak dan porazne.

Družbene mreže pregorevajo.

Ob njih ljudje samevajo.

Všečkajo in komentirajo.

Ostali so samo spomini.

Ostala bo pesem zapisana

tam daleč nekje v tišini.

Jo na mreži objavim. 

Vedno z toplo besedo

in pozdravi.

Pesem, ki dušo zdravi. 

Blanka Drnovšek