Imam tri vonje Ko proti meni
leze ščurek s preveč nogami
stopim v sosednjo sobo po vonj
vratu ko se prepogne gozd in se
vanj skrijejo srnini mladiči Ščurek
do takrat že izgine in lahko samo
ugibam če bo tudi ponoči
ostal varno pod omaro Ko se
premikam se name lepi vonj
po kotu v kuhinji kjer govorim
da ne bom nikoli odšla četudi
me ni bilo tam že odkar sem vonj
pokošene trave shranila med
albume mrtvih živali ki so me
nevede vzgojile Če sem dolgo
pri miru lahko s konico jezika
zatipam vonj po morski soli in laseh
ki se niso nikoli do konca
posušili S srninimi mladiči
jih vsake toliko poližemo
da zadiši po praženi koži
in nečemu mehkemu med
porami spomina
Če sem dolgo
pri miru lahko s konico jezika
zatipam vonj po morski soli in laseh
posušili
:)
Svit, :)
NprJ. Jah, pore spomina pa so ostale. Ni šlo drugače.
A veš, da obstajajo buba švabe in buba rusi...
Všeč,
lp, m
Jaz bi tudi posvojila srnine mladiče in večnogega ščurka. *******
Tvoje pesmi so najboljše! <3>
Če bi lahko, bi podčrtala tole ščurkasto mojstrovino. Čestitam!
miko, nisem vedela, mi je pa zdaj google slikovito predstavil, da niso videti najlepše. :)
Ananda, Mirjam, Dunja ... hvala. :)
Pesem, ki prostore definira skozi vonje (ki jih pogosto spregledujemo) in premikanja živali - zelo posebna in tudi simbolno sporočilna - čestitke!
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!