XII
Spet vse diši pregreto, sončno,
po golih kožah se sprehaja veter,
odvržem plašč, šal, gležnjarje in končno
iz vseh odkritih por zavpijem v eter
o nagosti, ki je ne znam nositi,
kljub slečenemu platnu, usnju, volni,
meja, kjer so laži, ne znam preiti,
resnico včasih raje molk zapolni,
saj s tujo dušo se najbolje sklada
in neizkazan punt nam ni škodljiv.
Kako naj se imam za čisto, rada,
če mi udobje da, ne vest, poriv?
Edini veš, kaj mislim, ko molčim,
s strastjo razgaljena kot mak rdim.
Toliko lijep i jak sonet iz čije se cjeline naprosto ne može izdvojiti samo jedan dio, draga Irena. Čestitam!
Lijep pozdrav,
Katica
Z eno besedo: fenomenalno!
LpM
Zelo lepo.
Pisana beseda je lahko žezlo v rokah molka.
Ima moč bojevnika.
Bodi lepo, Marija
resnico včasih raje molk zapolni,
saj s tujo dušo se najbolje sklada
s strastjo razgaljena kot mak rdim.
Irena 
Stojan
Katica
Maki
Marija
Svit
Stojan
najlepša hvala
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 12. 05. 2021 ob 17:02
- Prebrano 446 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 194.94
- Število ocen: 13