Petje škržatov
naju spremlja
pod žgočim soncem
na vrhuncu njegove moči.
Poldne.
Neslišen zdrs gibke trave,
ob najinih gležnjih,
naju ne zmoti
in ne meneč se za trnasto robidje,
ki se raskavo obregne
ob svileno kožo,
omotično slediva letu metulja,
ki naju s svojim lahkotnim
frfotanjem krilc,
zapeljivo vabi v nesluteno
sladkost bližnjega obeta.
Neslutena sladkost bližnjega obeta je zagotovo že bila doživetja. Rane od robidevja pa so že tudi zaceljene in pripravljene na nove dogodivščine.
LP, Stojan
Stojan, imaš prav. Te sladkosti bližnjih obetov se še kar in kar nadaljujejo. Rane od robidevja pa z veseljem prezremo.
Lp, Bojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bojan Foršček
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!