Odteka v čas. Pristopi s pekočo goloto ter surovostjo. Odteče v izložbo besed. Presája ljudi, kot suróvo brašno. Klokotá v dolbinah temačnosti. Vidi vodnarje - kako jo pretakajo v korita. Telo je prožno - plava v vodi, kasneje še v vinu. V očeh viden je odtis ljudi, ki so jo nekoč prizadeli. Preteklosti zazre v ustnice, jih poljubi. S strastjo plane vanje - kot podivjana zver. Zagrize. Občuti potrebo po sprejemanju ter razumevanju - nje osebno - v beli obleki, s simbolom križa v roki. Njeno skrivno zaklonišče je Aleluja in Velikonočna vigilíja. Počaščena je! Do kosti. In ona je oderska prezenca, in je ljubezen, ki je močnejša od železja nihalke na Voglu - in lažja od perja laboda. In spet je tu! In spet se naslanja na Bogá. In je oznanilo toplih besed - in vnovič odsevi prelesne melodike sezitivno prodirajo v mojo bobničevo votlino.
Bil sem povabljen na gostijo, skoraj kot častni gost. In tihotno sem opazoval ter snemal kako voda izteka v zaoderje. Zmaga je prišla ob pravem času - in na pravem mestu. Za spodbudo, za samozavest. Bil sem zraven. Jokal sem! In še vedno ne dojemam, da je bilo dejansko res.
In danes spet jočem - priznam! Ni me sram! V zadnjem obdobju se zelo pogosto znajdem v situacijah, ko resnično moje besede ne prilezejo iz ust ! Ko sem enostavno lahko samo tiho, ko ostanem brez besed, obstanem na mestu, brez mojih radovednih in včasih neumnih vprašanj. Kot da se ustavi čas.
Sem res v nasprotju s pravili tega sveta ?
Zakaj?
To se mi že resnično dolgo ni dogajalo?
Kot, da se vrtim v začaranem krogu! Vse to, je ponovno prišlo na površje. Zgodil se je trenutek, rodila se je pesem - zgodila se je - in me spravila v jok, zadela globoko v dno srcá. Pustila sled, ujeto na tŕnek - kot riba.
Če se kot riba ujamem in s trnka snamem, sem športno prizanesljiv, ne le do sebe, celo do drugih.
Čestitke.
Svit - bodi prizanesljiv do sebe in preséj ljudi, kot brašno - in na cedilu preštej grudice. Ne bo jih veliko, bodo pa te toliko bol realne. Hvala na komentarju. Lp
Morda bi se tudi " temačnosti" prilegla modra ... ;)))) ... lp!
Tanja ! Res je - prav imaš. Temačnost ima več nians - mnogo kontasta. Temačnost je kot riba. Njih je tudi več vrst, barv, oblik in redu.
Lp
Poslano:
01. 03. 2021 ob 21:00
Spremenjeno:
01. 03. 2021 ob 21:21
Od simbola kristjanov, do iskanja boga in dotika božjega skozi pesem.
So trenutki, v medprostoru, kjer smo tako blizu celosti, da od lepote zajočemo. Takrat skorja vemo ... in se ujamemo v to celost, (ki nam je niti najglobja vera ne more dati) kot riba na trnek. Boli. Le drugače. Slajše.
Lp
pi
Irena! Ta lepota, zaradi katere zajočemo iz naše duše odnese umazanijo -navlako svetá, ki smo mu priča in v katerem živimo. Mnogi pa žal v njem zgolj bedno životarijo in osebnostno propadajo. Boli ja ! Drugače boli nas, kot boli denimo ribe. Bolečina se razlikuje.
Hvala na komentarju ^^ Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!