NIČ NI MOJE

ničesar ne iščem kot berač, ki tava po svetu,

gostilnah, umazanih prenočiščih in smetiščih

izgubljeni dnevi so porumenele slike spomina

in z vsakim novim dnem sem zbiralec sreče

vedno čutim, da me spremlja klic daljave

vedno čutim z izgubljenim ponosom,

da tavam v temi lepote

ne bojim se kot edini krivec, da priznam,

da nosim greh skrivnostnega pomena

preveč prisoten v odsotnosti

za seboj puščam sled svojega bitja

majhen del mojih čustev in norosti

nič ni moje

nekatere stvari

izginejo

z odpuščanjem, tiho,

za vedno

tavam po svetu

z dušo, ki je lastna vladarka

sem eden od tistih, ki se sreča

in se nikoli ne najde

v večnosti sanj,

da bi dobil indentiteto

Žiga Lev

Komentiranje je zaprto!

Žiga Lev
Napisal/a: Žiga Lev

Pesmi

  • 04. 02. 2021 ob 15:51
  • Prebrano 95 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 46.31
  • Število ocen: 3

Zastavica