Ogenj

 

razcepljen v tisoče malih jezičkov,

nenehno prasketa.

Tako nekako cvrči zavedanje.

 

Na odru se predvaja nikogaršnje življenje.

Kot v ogledalu je desno-levo

in levo- desno.

Razlika med hladnim in toplim,

premikajočim in negibnim,

kar je mogoče rešiti

in kar je za vedno izgubljeno.

Nekoč sem kamen vtaknila v žep

brez posebnega razloga.

 

Mah, bolni smo od samih sebe.

Še ta trenutek je vse normalno,

čez četrt ure si komajda živ.

Poglej še malo kako je na dnu,

nič ti ne bo škodilo!

Še en zbogom

in trikrat pa pa.

 

Življenje,

odpni mi okove.

Nimaš časa za ljubezen,

jaz pa nimam več moči za tvoja sranja.

arabela - briar

Srečko Luštrek

Poslano:
30. 01. 2021 ob 20:31

banf, bukowski bi bil vesel zaključka. 

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
30. 01. 2021 ob 20:35

aja, pesem me je sezula. še dobro, da je bilo okno odprto.

Zastavica

arabela - briar

Poslano:
30. 01. 2021 ob 20:42
Spremenjeno:
30. 01. 2021 ob 20:43

Vidim!

Imaš mogoče 43 cifro čevljev, al kar se je že sezulo? ;))

Aja? A nima Bukowski dost svojega sranja?

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

arabela - briar
Napisal/a: arabela - briar

Pesmi

  • 30. 01. 2021 ob 16:11
  • Prebrano 216 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 95.43
  • Število ocen: 3

Zastavica