Džajavardenapura Kote.
Petindvajset stopinj ob stoprocentni vlagi.
Kotel pri ljudožercih je nekaj podobnega.
Izhod iz prijetno klimatiziranega hotela v Šrilanki.
Med ljudi.
Tiste v stranskih ulicah.
Ducati podgan ob restavraciji, ena sama mačka
na varni razdalji. Komaj pokrite stojnice, domovanja.
Življenje, ki si ga niti največji pesimisti ne predstavljajo.
Na vogalu starka z razbrazdanim izgledom.
V polsedečem položaju.
Pogled z nasmehom.
Takšnim, ki ga še nisem videl.
Ne prosi, je le tam. Na tleh.
Postanem, se rahlo priklonim, da ji v dlan položim rupije.
Nežno stisne drobno, koščeno pest z bankovcem in
mojo dlanjo. Poljubi jo.
Ne govoriva, p o s l u š a m le njen nasmeh:
»Življenje je lepo, slepo je le dojemanje le-tega!«
Prepogosto …
... odpira srca!
Enkratna!!
Lp, Drago
Hvala lepa Drago, res je, kako malo je potrebno za srečo in ta gospa je kljub situaciji srečna. Velika učiteljica. Lep dan:)
Lepa pesem, ki nas prizemlji.
lp, dušica
Res je dusica, sicer pa vse to že vemo, le "izvedba" še ni najboljša. Lepo bodi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!