PRED SVITANJEM
Sad opalo lišće trune po mom vrtu;
Godina pri kraju, računi se svode.
I ja, poput mnogih, sad podvlačim crtu:
Nek godina ova u nepovrat ode!
Previše je muke, stradanja i jada
Što na srcu leži, pritiska i bode,
Al’ ne može večno nesreća da vlada
Jer sve dođe kraju – vreme je da ode!
Nevreme me tuklo al’ slomilo nije:
Ja sam hrast što smelo suncu grane širi.
Za oblakom tamnim sunašce se krije
Al’ ne može večno – mora da izviri!
U nepovrat ide ovo vreme tmurno.
S prvim pupoljcima novoga proleća
(A ono će doći, sasvim zasigurno!),
Oživeće najzad smeh, radost i sreća.
PRED SVITOM
Odpadlo listje mi že gnije pod trto;
Konec je leta, račun se ne izide.
Tako kot drugi, še jaz povlečem črto:
Naj to grdo leto za vedno odide!
Preveč težav, trpljenja in bolečine
Na srcu mi leži, boli, tišči in vre,
A nesreča ni večna, naj torej mine
Ker vse se končati mora – čas je da gre!
Neurje me je teplo, a ni zlomilo:
Sem hrast, ki k soncu steguje svoje veje.
Za temnimi oblaki sonce se skrilo
Toda ne za vedno – enkrat že pogreje!
Ta mučni čas nepovratno odhaja.
Prve popke, ko napihne pomladi meh,
(Čisto zagotovo nam ta že prihaja!),
Končno naj zaživijo: radost, sreča, smeh.
urednica
Poslano:
17. 12. 2020 ob 00:40
Spremenjeno:
17. 12. 2020 ob 00:40
Pesem potrebuje metriko, tudi original jo ima in to je njena dodana vrednost. Prav zato prevod ne more biti tako dobeseden, važno je, da dokaj zvesto sledi bistvu originalnega besedila.
Kot vse, naj stran gre iznenada.
Turobni čas naj v nepovrat odide.
Ko prvi popki bodo spet vzbrsteli
(pomlad kot vedno zagotovo pride),
v nas bodo smeh in radost oživeli.
Lp, lidija
JUR, Lidija,
Hvala za prevode moje pesmi; sem počaščen.
Lep pozdrav,
Maki
Komentiranje je zaprto!