Res želim za lahko noč ti reči
da lep zgolj je svet
da zunaj tam ne moreš se opeči
da vse da se imet
da fajn se vse izteče in posreči
da smeh vriska spet
da vsi ljudje so vedri, vsi Iskreči.
Otrok zaspi objet.
Da hodiš po livadah - Dan dišeči
kot v sanjah živet.
Krivica ne obstaja, le bleščeči
pogled nase vzet.
In misel srcém Žvrgoli, zveneči
napev 'stvarja Splèt.

Vse to želim verjeti in ti reči,
skrbi ti odvzet.
Vse to želim ti stkati v dom ljubeči
ti juho pogret
najboljše pesmi pisat ti o sreči
te z njimi odet
in pravljic srečnih koncev ti postreči
fortune želet
te skriti pod perut laboda. Spéči -
ob tebi bedet.
Očuvat te pred strahom, strelo; v gneči
te k sebi prižet.
Poslat te v svet tam zunaj, ki prepreči
ljubeznim bolet.

A vem, da pluje zunaj Svet ihteči
na Barki ujet,
ki prek čeri, Nevihtja sebi léči
ran smrtnih. Zadet.
Duši se v zraku lastnem, v krog' vrteči;
kup lave, razpet
na črnobeli plošči. Bôl kričeči.
A v zvezde mu zret
je dano; bit v miljardoletni vreči,
se s Soncem pogret.
Vretet se v plesu, vsem navkljub. Prežeči
pre'zkušnji prezret.
Ostati moder in zelen. Peneči
šampanjec odpret.

"Nič hudega ni." šepnem ti, Skrbeči;
dvom: kam gre planet.
"Nič hudega ni." šepnem ti boječi.
Izziv daj sprejet.
"Nič hudega ni." šepnem. Le obleči
si ta moj nasvet.
Naj strah ne bo življenje. In bodeči
vsak trn ima cvet.
Naj skrb ne bo življenje. Vsak Grozeči
ima vozelj razplet.
Pozabit ne, da človek je misleči -
ni sam za živet.
Pozabi ne, v Ljubezen smo stremeči.
Drug drugemu zgled.

Vsak vsakemu sled.

Maša GL