Nikoli več te ne bo zares nazaj!
Ne tvojih koprnečih pogledov.
Nič več smeha, ki se nenadoma,

V slapu vsuje preko češenj tvojih ust.

Ne bo več odmevov med stenami.
Ne drsanja copat na hodniku.
Ne zrcalnih zajčkov,
Ki sva jih pošiljala v vesolje. Za srečo.

Najini telesi imata zapise.
V težki sapi na poti, ki je obstala.
Zgodovino v gubah in brazdah.

Dišeče hijacinte preraščajo perunike.

Njih lepota je krhka, a sulice režejo.

Kaj te peha v somrak?

Kdo te sili, da dnevu ugašaš luči?

triglav