Stoj!

Ne dihaj mojega zraka!

Lahko nehote vdihneš feremonske delce!

Lahko se zaljubiš!

Potem pa boš izgubljen taval

po ulicah Bruslja ...

po trgu svete Katarine

boš mimo opečnatih hiš

prišel vse do kanala -

še sam ne boš vedel,

kdaj si obšel

prodajalce hiđabov in hallal mesnice,

še sam ne boš vedel,

kdaj si po ulici Wayez prišel

vse do divjih makovih polj

Anderlechta.

Pazi le, da ne zaideš

do samotnega mlina v četrti Broeck,

tam govorijo že nek tuj

trši jezik.

Tam rezgetajo konji,

da preslišiš hrumenje

bruseljskega ringa.

Tam raste bršljan,

da ne vidiš

mavričnega prelivanja barv

na dimniku

bruseljske nuklearke.

Ananda