Negibno leži na kolovozu. Najprej pomislim, da je mrtev. Ko polglasno siknem, lenobno dvigne glavo.
Koža mi vzbrsti v kurjo polt. Roke trepetajo. Telefon, ki ga želim aktivirati, ne prepozna mojega prstnega odtisa. Da vtipkam štiriznačno šifro, traja celo večnost.
rep na posnetku–
gož se naglo umika
med nizko podrast
Poslano:
02. 08. 2020 ob 22:40
Spremenjeno:
02. 08. 2020 ob 22:45
hm, najprej sem pomislil, da se bojiš kač, da maš neko fobijo, šele potem mi je kapnilo, da si bila vznemirjena, ker si ga hotela ovekovečiti, pa ti je podurhal, preden je telefon kavo spil. :)
nimaš kaj, ejo, ne moreš lovit haikujev ali haibunov, včasih pa lahko - kot zdaj -
brez fotke nakažeš, kako ti je pobegnilo.
''vzbrst kurje polti'' to se pa čudno sliši.
Hvala Polde!
Lep dan, Lea
zdaj pa je super. kar vidim, kako ga ne vidim, razen repa.
Res je imenitno, kako prozni del (v katerem zlahka vidimo strah in še tista štirimestna cifra ;), potem pa s haikujem imenitno (in drugače kot pričakujemo) zaključiš celotno pripoved - tako sta oba dela neločljiva in vsak ima tudi svojo vsebinsko funkcijo - čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana!
Lahko noč, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!