V betonu
Sedim na terasi,
jaz,
sama.
Na betonu,
v katerem so zakopani
najini žulji,
prepojenem z
najinim potom.
Sama sedim.
S spomini v zatonu,
a še vedno živi.
Seveda,
del njih sem jaz.
tole
Na betonu,
v katerem so zakopani
najini žulji
fejst fajn.
Nimam pojma, kako si naj razlagam tvoj komentar, norčevanje ali pohvala? Pravzaprav vem in me žalosti ...vseeno ti želim fejst fajn večer.
Žal sem tako razumela. Če pa ni tako, sem še toliko bolj vesela pohvale. Sicer sem spremenila besedo zakopana v zanetonirana, ker sem mislila, da te je to zmotilo. Ali naj pustim? Sem pa vesela vsakega komentarja, ki bi mi pomagal do kvalitetnih pesmi. lp, dušica
Žal sem tako razumela. Če pa ni tako, sem še toliko bolj vesela pohvale. Sicer sem spremenila besedo zakopana v zanetonirana, ker sem mislila, da te je to zmotilo. Ali naj pustim? Sem pa vesela vsakega komentarja, ki bi mi pomagal do kvalitetnih pesmi. lp, dušica
Tudi mene so premaknili zabetonirani žulji.
In samota.
Lepo!
Hvala Maša GL za komentar, lp, dušica
PESEM RAZUMEM KOT OSTANEK ŽIVLJENJA BREZ NJEGA
Res je tako...lep dan želim
Komentiranje je zaprto!