Danes dan je topel. Sonce sije znova.
V Njeni duši - Noč je! Strašna teža groba.
Neusmiljena, kot Britev je podoba.
Jaha ji na plečih. Vedno znova! Znova!
Danes je le senca lepega dekleta.
Pesem zatonila je za rob oblaka.
V žilah kot Ljubimec se grobar pretaka,
svet intimni v rovih iluzije spleta.
Misel, da je mlada, najprej jo je grela.
Srečo je iskala! V sanjah Hrepenela.
A se Onkraj sanj počasi je 'zgubila.
V svojo temno noč le Luno je vabila.
V mrzlem soju njenem našla je Usodo,
ki jo Vso Izdolbla v Prazno je posodo.
In kaj napisat'
kaj izreči,
kaj sonetu še dodat',
zgolj le nekaj v presežnik,
v pripis mu krasen dat'!
Da, da ... seveda: Čudovit je, Poetesa Marija!
Naj te pocrklja lep nedeljski dan,
Sašo
Lepa pesem. Grozno.
Hvala za tako lep dotik v verzih, spoštovani Sašo in za pohvalo.
Lep dan tudi tebi, Marija
... da, draga Katica, res sem se trudila. Pesem je hotela biti mnogo daljša, jaz pa sem hotela napisati sonet ...
Hvala za dotik, pozdravček v deževen dan, Marija
Poslano:
08. 06. 2020 ob 10:05
Spremenjeno:
08. 06. 2020 ob 10:07
*Gregor
brala sem Handkeja in življenska zgodba njegove mame (mimogrede, bila je koroška Slovenka) se me je zelo dotaknila.
Lep dan ti želim in hvala za dotik,
Marija
Dvanajsterec v sonetu. Torej poišči še boljše rešitve pri podčrtanih verzih
Danes dan je topel. Sonce sije znova.
V Njeni duši - noč je. Strašna teža groba.
Neusmiljena, kot britev, je podoba.
Jaha ji na plečih. Vedno znova! Znova!
Danes je le senca lepega dekleta,
ker se že pred leti (kot nežni mak v travi,
ki ziblje se v vetru, ziblje se v naravi),
izročila je življenju. Vsa prevzeta!
Misel da je mlada, najprej jo je grela.
Sreča ni prišla! Čeprav je hrepenela;
da Je Nekdo in da Nekaj bo postala!*
Ker je hrepenela, se je Luni vdala.
V mrzlem soju njenem našla je Usodo,
ki jo Vso Izdolbla v Prazno je posodo.
Spremenila sem celo drugo kitico:
Danes je le senca lepega dekleta.
Pesem se zgubila je na rob oblaka.
Grobar v žilah kot ljubimec se pretaka,
intimni svet v rovih iluzije spleta.
Vendar so mi verzi z makom tudi MOČNO pri srcu, ker sem z njimi hotela malo omehčati nesrečno usodo te uboge žene, ki je na koncu položila roko nase. Vendar nimam ideje, da bi jih drugače zapisala :D
Pa še vprašanje, ali je tukaj odveč samo klicaj, ali tudi zvezdica?
Je Nekdo in da Nekaj bo postala!*
Lep dan ti želim, Marija
tole:
Grobar v žilah kot ljubimec se pretaka,
intimni svet v rovih iluzije spleta.
raje tako:
V zilah kot ljubimec se grobar pretaka
svet intimni v rovih iluzije spleta
( zato, da začneš s poudarjenim zlogom)
glede tega verza
da Je Nekdo in da Nekaj bo postala!*
pa: ni odveč niti klicaj niti zvezdica, amopak je verz iztirjen iz metrike izbranega dvanajsterca
O, hvala, spet sem bila prehitra, premalo pozorna.
... enajsti verz moram pa še premisliti, se skoncentrirati.
M
Poslano:
13. 06. 2020 ob 12:50
Spremenjeno:
14. 06. 2020 ob 10:41
Lidija, naredila sem nekaj konkretnih sprememb. Upam da uspešno:
Onkraj sanj
Danes dan je topel. Sonce sije znova.
V Njeni duši - Noč je! Strašna teža groba.
Neusmiljena, kot Britev je podoba.
Jaha ji na plečih. Vedno znova! Znova!
Danes je le senca lepega dekleta.
Pesem se zgubila je na rob oblaka.
Grobar v žilah kot Ljubimec se pretaka,
intimni svet v rovih iluzije spleta.
Misel da je mlada najprej jo je grela.
Vedno LjuBiti! O tem je Hrepenela!
A se Onkraj sanj počasi je zgubila.
V svojo temno noč le Luno je vabila.
V mrzlem soju njenem našla je Usodo,
ki jo Vso Izdolbla v Prazno je posodo.
M
Podčrtani verzi se ne začno poudarjeno, kot bi se morali, ali pa ima beseda v podčrtanem verzu naglas na napačnem zlogu ... Še se potrudi, rešitve so na dlani
Onkraj sanj
Danes dan je topel. Sonce sije znova.
V Njeni duši - Noč je! Strašna teža groba.
Neusmiljena, kot Britev je podoba.
Jaha ji na plečih. Vedno znova! Znova!
Danes je le senca lepega dekleta.
Pesem se zgubila je na rob oblaka.
Grobar v žilah kot Ljubimec se pretaka,
intimni svet v rovih iluzije spleta.
Misel da je mlada najprej jo je grela.
Vedno LjuBiti! O tem je Hrepenela!
A se Onkraj sanj počasi je zgubila.
V svojo temno noč le Luno je vabila.
V mrzlem soju njenem našla je Usodo,
ki jo Vso Izdolbla v Prazno je posodo.
Poslano:
14. 06. 2020 ob 17:53
Spremenjeno:
14. 06. 2020 ob 17:55
Oprosti Lidija, saj si mi že zgoraj lepo napisala predloge s poudarjenimi zlogi na začetku.
Naredila sem si nekaj osnutkov in ni mi jasno, kako da sem potem pri kopiranju spregledala prave popravke (-_-)
Ampak ta verz mi pa ne gre in ne gre, čeprav praviš, da je rešitev na dlani;
Vedno LjuBiti! O tem je Hrepenela!
Lp, M
Poslano:
15. 06. 2020 ob 12:15
Spremenjeno:
15. 06. 2020 ob 12:16
No tako, še dva nova popravka.
Upam, da sem tokrat kopirala prave verzije:
VI.VERZIJA
Danes dan je topel. Sonce sije znova.
V Njeni duši - Noč je! Strašna teža groba.
Neusmiljena, kot Britev je podoba.
Jaha ji na plečih. Vedno znova! Znova!
Danes je le senca lepega dekleta.
Pesem zatonila je za rob oblaka.
V žilah kot Ljubimec se grobar pretaka
svet intimni v rovih iluzije spleta.
Misel da je mlada najprej jo je grela.
Srečo je iskala! V sanjah Hrepenela!
A se Onkraj sanj počasi je zgubila.
V svojo temno noč le Luno je vabila.
V mrzlem soju njenem našla je Usodo,
ki jo Vso Izdolbla v Prazno je posodo.
VII. VERZIJA
Danes dan je topel. Sonce sije znova.
V Njeni duši - Noč je! Strašna teža groba.
Neusmiljena, kot Britev je podoba.
Jaha ji na plečih. Vedno znova! Znova!
Danes je le senca lepega dekleta.
Pesem zatonila je za rob oblaka.
V žilah kot Ljubimec se grobar pretaka
svet intimni v rovih iluzije spleta.
Misel da je mlada najprej jo je grela.
V breznu pod nihalom Srečo je iskala,
sreče ni bilo čeprav je Hrepenela.
Ker je hrepenela, se je Luni vdala.
V mrzlem soju njenem našla je Usodo,
ki jo Vso Izdolbla v Prazno je posodo.
______________________________
urednica
Poslano:
15. 06. 2020 ob 21:00
Spremenjeno:
15. 06. 2020 ob 21:01
Vedno ljuBiti ni bilo ok, ker mora biti ljuBITI in ne LJUbiti
-V verzalkah zapisano je poudarjen zlog- ;)
Obe tvoji zadnji varianti sta zdaj ok, oziroma bosta, ko urediš nekaj vejic:)
Danes dan je topel. Sonce sije znova.
V Njeni duši - Noč je! Strašna teža groba.
Neusmiljena kot Britev je podoba.
Jaha ji na plečih. Vedno znova! Znova!
Danes je le senca lepega dekleta.
Pesem zatonila je za rob oblaka.
V žilah kot Ljubimec se grobar pretaka,
svet intimni v rovih iluzije spleta.
Misel, da je mlada, najprej jo je grela.
Srečo je iskala! V sanjah Hrepenela!
A se Onkraj sanj počasi je 'zgubila.
V svojo temno noč le Luno je vabila.
V mrzlem soju njenem našla je Usodo,
ki jo Vso Izdolbla v Prazno je posodo.
VII. VERZIJA
Danes dan je topel. Sonce sije znova.
V Njeni duši - Noč je! Strašna teža groba.
Neusmiljena kot Britev njena je podoba.
Jaha ji na plečih. Vedno znova! Znova!
Danes je le senca lepega dekleta.
Pesem zatonila je za rob oblaka.
V žilah kot Ljubimec se grobar pretaka,
svet intimni v rovih iluzije spleta.
Misel, da je mlada, najprej jo je grela.
V breznu pod nihalom Srečo je iskala,
sreče ni bilo, čeprav je Hrepenela.
Ker je hrepenela, se je Luni vdala.
V mrzlem soju njenem našla je Usodo,
ki jo Vso Izdolbla v Prazno je posodo.
Popravila ... upam, da mi je uspelo (-_-)
kopiranje.
Zbrisala sem tudi navedek avtorja romana, ker sedaj v pesmi ni več dobesednega navedka, je pa delni naslov romana. Ali je to o.k.?
Trud je poplačan, draga Marija. Čestitke k res lepemu sonetu.
Z lepimi pozdravi,
Breda
Poslano:
16. 06. 2020 ob 20:17
Spremenjeno:
16. 06. 2020 ob 20:17
*Lidija, hvala za vztrajno spodbujanje in podčrtanje
* Koni, hvala! Jaaa ... res je bilo vloženega kar nekaj truda, predvsem zaradi koncepta, ki sem si ga zamislila, da bi ostala kolikor toliko identična opisom samega pisatelja.
Lep pozdrav obema, Marija
Hvala, draga Katica <3
Lep pozdrav, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!