nisem prikrila
begajočih lis
najraje pijejo
moje roke
in tako rade šepetajo
olivnatim venam
naj ostanejo tam
kjer so
ponosno osvetljujejo
notrino
naj vpraskajo
iskrenost
razpoke
one lahko celijo
ti pa v njih ne išči
pripovedi
o nevidnih bodljajih
povedala si bom
da so kot korenine
starega drevesa
ki v rasti trgajo skalo
narazen
so kot voda
ki v risanju poti
spodjeda čeri
in njeni vrtinci
brez mrtvih rokavov
ne bi bili to
kar so
živi
Čestitke, dobra pesem o rasti in samozavesti.
Pesem je OK. Imam pa pripombo na tipkarsko napako pri verzu:
"ker le one lahko celjo"
Verjetno celijo?
Lep pozdrav!
JUR
Pozdravljena in hvala obema za komentar. :)
Res je prišlo do tipkarske napake. Mišljeno je bilo celijo, vendar ne morem več popraviti.
Gospa Lidija, bi lahko prosim popravili vi?
Okopala sem se v temnih tolmunih in zajela zrak.
Čestitke.
Gospa Irena, Orfej - najlepša hvala. :)
škratek odpravljen ... Lara, pusti "gospe", na pesem.si se vsi tikamo ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lara Božak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!