Ples

plešeš med zrakom

lepo in srhljivo hkrati

ker tam je toliko vej

in ne ločiš ali so bolj usodne

veje ali zrak sam

 

šepečeš samemu sebi

pustiš se zazibati v omamo

ker tukaj je topleje

in odprt si in prejemaš

med mehko silo vetra

 

pripadaš tej okrogli Zemlji

nerešljivi uganki

ker si nepogrešljiv del vrtinca

čudovit v svoji neponovljivosti

in vračaš se k sebi

objameš svoje veje

in ko jih vzameš za svoje

plešeš z njimi

in ne nehaš plesati

Lara Božak

Komentiranje je zaprto!

Lara Božak
Napisal/a: Lara Božak

Pesmi

  • 23. 04. 2020 ob 15:45
  • Prebrano 129 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 34.02
  • Število ocen: 2

Zastavica