plešeš med zrakom

lepo in srhljivo hkrati

ker tam je toliko vej

in ne ločiš ali so bolj usodne

veje ali zrak sam

šepečeš samemu sebi

pustiš se zazibati v omamo

ker tukaj je topleje

in odprt si in prejemaš

med mehko silo vetra

pripadaš tej okrogli Zemlji

nerešljivi uganki

ker si nepogrešljiv del vrtinca

čudovit v svoji neponovljivosti

in vračaš se k sebi

objameš svoje veje

in ko jih vzameš za svoje

plešeš z njimi

in ne nehaš plesati

Lara Božak