Dnevi milosti
Vsake toliko se, v tihoti, odkrije nove žile in skrite rune. Kakor meglice v podarjeni svetlobi. Prašne dlani se vrnejo k telesu. Na obzorju le zarisana meja. Življenje pa se golta, kot da smola kaplja z brade. Da se brzdam na pečinah. Če se s prsmi prilepim ob steno, zadonim. Vse je dobro. Vse brli od črne ljubezni. Potujem dlje, kot nese kopje. Izmikam se zrcalom. V vrtincu zaobjet, sprejet. Zlivajoč se naokrog, poplavljen od mokrih stopnic. Blizu sem, počasi zajezen. Na rtu mojega dne počivajo živali. Nikoli nisem sam.
Dragi vsi, ena za med karanteno. Bodite čili in zdravi. Občutite bližino
* "...na rtu mojega dne počivajo živali,"
bodi zdrav,
čestitke.*
Če bi bila egoistična bi ti zaželela dolgo karanteno.
Lepo te je brati.
lpb
všeč mi je besedna zveza: črna ljubezen nisem še slišal ...
Kar vre, ta bližina neživega in živega - izolacija ti zelo dobro dene, res imenitna pesem, čestitke,
Ana
Magična...kot sto let samote...
Lep pozdrav,
Majda
Dragi vsi,
hvala vam za tople besede, pozdrave, verze ... Ni dosti lepšega od pesmi, ki se dotakne bralca.
Pozdrav vsem,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
- 04. 04. 2020 ob 00:35
- Prebrano 962 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 222.21
- Število ocen: 10