PROLJEĆE JE STALO
Ožujak,
neočekivanom navalom snijega crta krošnje. A što ja radim?
Čekam da kosturi stabala sliju tišinu.
Moje dojke, raskvašeno polje,hranit će životinje.
Tebe će hraniti. Uvijek sam znala
udjenuti sreću kao stare tavanske grede, u mjesečinu.
Okusiti riječi u kojima je rep slavuja, rep repatice
u kavezu mog tijela (Neznanje – sama riječ je prazna).
U njega se uvlačiš kada silovito gori. Krila ti niču.
Tako nezasita, drhtava golotinja bed(d)ara
kartonske kutije u maloj kristalnoj dvorani neba
izjavljuje ljubav mijehu
od noćnih orgulja. Gotovo čudesno zaleđena
trešnja u dnu dvorišta trese se u iščekivanju.
Zimo, zašto su ti suze mokre?
Osmisli sunce. Možda poneka kap proklija. Zakovani cvrčci
lišeni pjesme prećutkuju ožiljke. Kad srce zakuca,
odledi. Proljeće
savija ruke oko mog vrata. Čini se da svi mravi ovog svijeta
u meni stvaraju požare. Ovaj čovjek nije ti. Voli me.
Pozdravljena, barnkicab, dobrodošla na Pesem si, lepo, da si se nam pridružila,
Ana
Hvala lepa, Ana. Že nekaj časa premišljujem ali naj se oglasim pa sem se končno odločila. Vesela sem da sem z vami. Nisem se še seznanila s načinom dela in zato sem tudi tako pozno prebrala sporočila (komej danes sem ih zagledala). Želim nam lepo druženje in se obenem opravičujem za mojo slabo slovenščino :) . Upam, da mi bo oproščeno. Lep pozdrav vsem
Pozdravček, brankicab,
ni problema glede slovenščine: glavno, da se razumemo. Pa tudi z uporabo se jezika bolje naučimo,
vse dobro in na še veliko pesmi, ki nas prevzamejo,
Ana
Zelo ste razumevajoči. Lep večer Vam želim
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brankicab
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!