Zdaj sem moder
ptice so poletele na sever
morje se ohlaja
ne vem kaj bi z vsemi obrazi
drobnimi obrisi v skalovju
svojega spomina
voda je zrak
popustila so kolena
razrasla so se
čez nikogaršnjo zemljo
samosvoj sem
v gležnjih
samosvoj
čez oblake
pripadati nečemu
pomeni ljubiti
za določen čas
igraj na flavto
prosim ne odnehaj
ko bodo prišli
se moraš skriti
med volkove
in tuliti z njimi
v luno
da se spusti
k tlom
in ti prebeli obraz
v marmor.
čeprav ni verz nič posebnega pa mislim da še nikoli nisem prebral: ptice so odletele na sever
zmeraj odletijo na jug
Res je Matej, s tem verzom sem mislil, da so odletele nazaj domov.
Pesem trenutka, v katerem se vse preliva in ustvarja občutja krhkosti in posebne bližine, čestitke,
Ana
Hvala draga Ana! Vse dobro, Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!