Ljubiti je zakon, ki mu sledim.
Ljubiti nežno, sončno, mimobežno.
Ljubiti zdaj in za naprej in za nazaj.
Ljubiti rožo, plamen, kožo.
Ljubiti poceni, drago, tudi jeseni.
Ljubiti sveže, sladko, dokler se jutro ne poleže.
Ljubiti sanje, oblake, tudi trpeti zanje.
Ljubiti glasbo, ples in sončno svetlobo.
Ljubiti do konca, vmes in brez sonca.
Ljubiti tudi rane, zamere in cigane.
Ljubiti povprek in počez in zares.
Ljubiti sebe, naju in tebe.
Ljubiti, samo ljubiti.

Miroslav Tičar