POST FESTUM
Šel sem pred tabo in se ozrl
kot Orfej za Evridiko, nisem
te izgubil kakor on, ker nikoli
te nisem imel, najin odnos se
je šele začel, kajti skočil je
stopnico višje, in glej, še vedno
letim na tvojih krilih, krasotica,
čeprav se med nama odprl je
prepad, in sem odmrl zate, še
preden bi se dobro ogrel, na
mizi prt, na njem potica, ki si jo
deliva, ti vsa igriva, nič več sitna,
porogljiva, jaz ves strpen, zadirčen
nič, ki prihajam ti naproti, najina
smrt v teatru me ne moti, spustiva
vloge kot obleko s telesa, in se
pokaživa v goloti misli, vem, da me
imaš v čislih, jaz tebe ljubim, scela,
v mislih in v telesu, v mojem srcu
si oživela kot ptič Feniks iz pepela,
brez moje male smrti nisi več vesela,
jaz Cyranoju po peresu brat ti pojem
o nekom drugem, ki te pride pobrat
kakor Povodni mož v sinje sobane
podvodnega sveta, kjer se s tabo
igra moja misel na norost, ta svet
je nem, med nama most iz bisernih
besed, najin jezik, kot bi lizala med
z vedno nedokončanih oblakov, ples
korakov naju je odnesel na drugo stran,
kjer ni več tvojih skritih ran in moje
odprte bolečine, pustiva najprej, da
vse mine, šele nato se skrijva pred
sabo v odsotnost bolečine, ki poljub
se z njo igra kot pes s kostjo, preden
jo zakoplje v posvečeno zemljo, tvoj
smeh ne jemlje kot doslej, ampak raje
da, od tebe sem se naučil sebe, od
tebe, ki si ostala kot moja žara na oni
strani mojih oči, kjer so sledi nekoga,
ki trpi na križu tvojega telesa razpet,
ves ujet v njegovih čarih, kot Prometej
preklet se cmari na rjuhah izginotja
tvoje podobe, podvojene na začetku
na za tebe in za mene, moja Muza,
in na truplu odnosa zasvetijo kresnice.
POST FESTUM ! ... lp Tanja
Kot ples, primikanje skozi mitologijo k njej, sebi v sedanjosti ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vidzigon
- 16. 02. 2020 ob 02:45
- Prebrano 577 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 103.5
- Število ocen: 5