Ti si bil tisti,
ki je tujcem podarjal obraze
in vpenjal barve v oblake.
Boljšal in svetlil si jih,
da bi ti sledili v jutra.
Kdo ti je vzel paleto in čopič?
Kdaj si zlomil korenine?
Kdaj si postal ta,
ki pepel spreminja v pogorišče?
Pogrešam tvoje spomine,
pa jih kljub temu spreminjaš v žagovino.
A sploh še veš,
kako je bilo živeti na vrhu smreke?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: haven
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!