Glavna sestavina sem v jedi vsaki vam povem.
Moja koža je uvela, kot že sto let bi imela.
Sem smrdljiva in solziva a v meni, okus se skriva.
Rdeča, bela in zelena vsepovsod sem zaželena.
A, oprostite mi dame, ko ugriznete vame drugemu skoraj dih vzame.
Mentolček dva in moja smrdljivost je pozabljena.
Če tega talenta ne bi imela bi mogoče, še bolj smrdela.
Torej nasvidenje drage dame, še se spomnite name.
Napisala:(Johana – 15.10. 2017)
In mene si spomnila na Odo čebuli Pabla Nerude ..., če želiš, jo preberi:
Pablo Neruda / prevod Jože Udovič
Oda na
čebulo
Čebula,
bleščeča
steklenička,
cvetni list za cvetnim listom
je ustvaril
tvojo lepoto,
kristalne luske so te zaoblile,
in v
skrivnosti temne zemlje
se je tvoje telo napolnilo z roso.
Pod
zemljo
je nastal ta čudež,
in ko se je pokazalo
tvoje
togo zeleno steblo
in so pognali
tvoji listi v vrtu kakor
meči,
je zemlja zbrala svoje bogastvo
in pokazala tvojo
golo presojnost,
kakor je daljno morje
v Afroditi
drugič
ustvarilo magnolijo,
ko je oblikovalo njeen
prsi,
tako te je naredila zemlja,
o čebula,
svetla
kakor kak planet,
in določena,
da svetiš,
neminljivo
zvezdno znamenje,
okrogla vrtnica iz vode,
na
mizi
revnih
ljudi.
radodarna
razpustiš
svoj globus iz
svežine
v razkrajajočem soku lonca
in kristalna čipka
se
v žareči vročini olja
spreminja v kodravo zlato pero.
Tudi
se spominjam, kako požlahtni
tvoj dodatek prijateljstvo
solate,
in zdi se, da nebo samo pomaga,
ko ti daje lepo
obliko ledenega zrna,
da počasti tvojo narezano svetlobo
na
poloblah paradižnika.
Vendar dosegljiva
rokam preprostih
ljudi,
pokapana z oljem,
posuta
z malo soli,
uničuješ
glad
dninarja na težki poti.
Zvezda revnih,
dobrotna
vila,
zavita
v tenak papir
prihajaš iz zemlje,
večna,
nedotakljiva, čista
kakor seme kake zvezde.
In ko te
reže
nož v kuhinji,
privre edina sozla
brez
bolečine.
Izvabljaš nam solze,
ne da bi nas
užalostila.
Dokelr bom živel, te bom slavil, čebula,
saj
se mi zdiš
lepša kot ptič
s slepečim perjem,
za
moje oči si
nebesna krogla, kelih iz platine,
negibni
ples
snežne anemone,
in vonjava zemlje živi
v
tvoji kristalni naravi.
Lp, Ana
<style type="text/css">p { margin-bottom: 0.25cm; direction: ltr; color: rgb(0, 0, 0); line-height: 120%; }p.western { font-family: "Times New Roman", serif; font-size: 12pt; }p.cjk { font-family: "Times New Roman", serif; font-size: 12pt; }p.ctl { font-family: "Times New Roman", serif; font-size: 12pt; }a:link { }</style></p>
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Johana
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!