Čebula

Glavna sestavina sem v jedi vsaki vam povem.

Moja koža je uvela, kot že sto let bi imela.

Sem smrdljiva in solziva a v meni, okus se skriva.

Rdeča, bela in zelena vsepovsod sem zaželena.

A, oprostite mi dame, ko ugriznete vame drugemu skoraj dih vzame.

Mentolček dva in moja smrdljivost je pozabljena.

Če tega talenta ne bi imela bi mogoče, še bolj smrdela.

Torej nasvidenje drage dame, še se spomnite name.

 

 

 

Napisala:(Johana – 15.10. 2017)

 

Johana

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 01. 2020 ob 18:59

In mene si spomnila na Odo čebuli Pabla Nerude ..., če želiš, jo preberi:


Pablo Neruda / prevod Jože Udovič


Oda na čebulo

Čebula,
bleščeča steklenička,
cvetni list za cvetnim listom
je ustvaril tvojo lepoto,
kristalne luske so te zaoblile,
in v skrivnosti temne zemlje
se je tvoje telo napolnilo z roso.
Pod zemljo
je nastal ta čudež,
in ko se je pokazalo
tvoje togo zeleno steblo
in so pognali
tvoji listi v vrtu kakor meči,
je zemlja zbrala svoje bogastvo
in pokazala tvojo golo presojnost,
kakor je daljno morje
v Afroditi drugič
ustvarilo magnolijo,
ko je oblikovalo njeen prsi,
tako te je naredila zemlja,
o čebula,
svetla kakor kak planet,
in določena,
da svetiš,
neminljivo zvezdno znamenje,
okrogla vrtnica iz vode,
na
mizi
revnih ljudi.

radodarna
razpustiš
svoj globus iz svežine
v razkrajajočem soku lonca
in kristalna čipka
se v žareči vročini olja
spreminja v kodravo zlato pero.

Tudi se spominjam, kako požlahtni
tvoj dodatek prijateljstvo solate,
in zdi se, da nebo samo pomaga,
ko ti daje lepo obliko ledenega zrna,
da počasti tvojo narezano svetlobo
na poloblah paradižnika.
Vendar dosegljiva
rokam preprostih ljudi,
pokapana z oljem,
posuta
z malo soli,
uničuješ glad
dninarja na težki poti.
Zvezda revnih,
dobrotna vila,
zavita
v tenak papir
prihajaš iz zemlje,
večna, nedotakljiva, čista
kakor seme kake zvezde.
In ko te reže
nož v kuhinji,
privre edina sozla
brez bolečine.
Izvabljaš nam solze,
ne da bi nas užalostila.

Dokelr bom živel, te bom slavil, čebula,
saj se mi zdiš
lepša kot ptič
s slepečim perjem,
za moje oči si
nebesna krogla, kelih iz platine,
negibni ples
snežne anemone,

in vonjava zemlje živi
v tvoji kristalni naravi.




Lp, Ana


<style type="text/css">p { margin-bottom: 0.25cm; direction: ltr; color: rgb(0, 0, 0); line-height: 120%; }p.western { font-family: "Times New Roman", serif; font-size: 12pt; }p.cjk { font-family: "Times New Roman", serif; font-size: 12pt; }p.ctl { font-family: "Times New Roman", serif; font-size: 12pt; }a:link { }</style></p>

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Johana
Napisal/a: Johana

Pesmi

  • 15. 01. 2020 ob 16:08
  • Prebrano 387 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 46.3
  • Število ocen: 2

Zastavica