drevesa ob tisti mestni ulici
pod njimi
še vedno ležijo
naramnice modrice akne
in glas ki sem ga slišala jokati
in potem sem ga želela potolažiti
in potem sem dvignila roko
nekako tako kot da vem odgovor
in potem sem ugotovila
da stojim sama na ulici
glas ki sem ga slišala jokati
v cvetni list
življenja
mrtvega
pa po tem in drugje
vidim v prelomu srca
kot luknja v piščali je
Pesem, v kateri se oglaša drugi, ki je najbrž notranji ... in tolaži,
čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sol
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!