V napol počeni pločevinki čakam udarec,

v napol prazni jeklenki čakam udarec,

moja optika je moja,

vid je moj,

moje oči so moje,

tudi kabli in žice so moje,

v mojih lobanjskih votlinah,

pokanje žil jeklenih,

s čelado preko pločnika se opotečem,

rdeč balon pred seboj imam,

balon z zažigalno vrvico,

na balonu skopo obvestilo,

udarec,

odeplem se pod tuš,

pod prho,

z metrojem in pod metro,

oprham se s hladno vodo,

polivam se s kropom in medtem uživam,

na brisači se obrnem,

vidim bele pike,

vidim črne pike na metroju,

pod metrojem,

pod nivojem,

v mrzli vodi,

v slanem kropu,

v slanem dnevu,

na skrbno pometemen pločniku,

na drugi strani dve samnolenci,

dva frika v embalaži,

udarec,

se mi zdi, da k cilju sem prišel,

z zmago,

s porazom,

s težkim ceglom sem dobil po glavi,

polni plavih žil,

udarcev,

udarcev z železom,

udarec, ko čakam pred vhodom,

zapornica spuščena,

pritisnem tipko,

pritisnem še enkrat,

grobo in zverinsko,

zapornica zapoje kakor papagaj,

z raztrganim perjem po poti v notranjost,

zapornica se je spustila,

udarec,

moja kartica je že pretekla,

moja kartica potekla,

moja kartica udarec,

v napol praznem nahrbtniku hrbet,

poln ureznin od te jeklenke,

te atmosferične jeklenke,

ki v notranjost mojo gre,

grem z njo,

da bi šel,

če bi šel,

če v droben prah bi zmlel,

nekaj časa za adolescenco,

nekaj njih pred rezidenco,

v njej drugi ljudje žive,

pod hladnim tušem opekline,

v slanem kropu ozebline,

zebe me v tem metroju,

štange,

drogi,

varovala,

v omejenih žicah, žilah, kablih,

moj udarec,

optika v možganih,

nad očmi pa so očala,

na očalih je udarec,

bummmm!

mladi umetnik