Pozdravček, Žiga,

morda nekaj pomislekov in popravkov (predvsem glede ločil):

Ko sanjam o samoti v dvoje,

so mravlje presenečenj

odsevi človeškega življenja.

v človeškem svetu.

S preprostim nasmeškom

brezupno iščem

v tihoti popoldneva

izvirni greh

svojega (s)početja.

Ko sanjam kristalne odseve,

izgubljene v svojih teminah,

nenaravne želje v tej samoti,

se potopim v dehtečo belino

kot obljudeno bitje.

Izgubljam svoj sijaj

raja v srcu,

svmojega življenja

in gole smrti

v uganki

časa.

Osvobojen bremena. V neobstoju.

Lp, Ana

Zahvaljujem se za predlog, ki mi je vedno dobrodošel. Popravil sem pesem.

Lp!    Srečno Novo leto 2020!                  R. V. - Žiga Lev

Čestitke,

Ana

* obstoj ima tudi svoj ne, na srečo,

čestitke.*